23. 4. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Jukića, Ljubljana, ki ga zastopa mag. Saša Hočevar, odvetnica v Grosuplju, na seji 23. aprila 2024

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brezovica (Uradni list RS, št. 66/17), kolikor kategorizira javno pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209", odsek 523513, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1265/37 in 1265/39, obe k. o. Rakitna, se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brezovica (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot v delu, ki naj bi potekal po njegovih zemljiščih parc. št. 1265/37 in 1265/39, obe k. o. Rakitna. Navaja, da sta ti zemljišči v naravi dvorišče oziroma vrt ter da po njiju ne poteka cestni promet, temveč naj bi po njiju tekla le zasebna pot, ki pa naj bi bila namenjena izključno za potrebe pobudnikove družine in družine lastnice sosednjega zemljišča, Vladimire Hočevar. Pobudnik navaja, da splošne rabe teh njegovih nepremičnin ali vzpostavitve javne poti po njiju ni nikoli dovolil. Temu naj bi ves čas nasprotoval, saj naj bi imela Občina Brezovica (v nadaljevanju Občina) v bližini v lasti zemljišči,[1] po katerih naj bi v preteklosti že potekala javna pot, kar naj bi bilo razvidno tudi iz stare terenske skice in starih delilnih načrtov. Ker naj Občina za kategorizacijo javne poti "Rakitna-povezava mimo HŠ 209" v delu, ki poteka po pobudnikovih zemljiščih, ne bi pridobila njegovega soglasja, niti naj teh zemljišč pred kategorizacijo predmetne javne poti ne bi pridobila z odkupom ali z razlastitvijo, pobudnik zatrjuje, da Odlok, kolikor v izpodbijanem delu kategorizira predmetno javno pot po zemljiščih, ki sta v njegovi lasti, posega v njegovo lastninsko pravico in je zato v neskladju s 33., 67. in 69. členom Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče Odlok v tem delu razveljavi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka s pobudo.

2.Pobudnik je z vlogo z dne 15. 2. 2024 predlagal, naj Ustavno sodišče do končne odločitve o pobudi zadrži izvrševanje izpodbijanega dela Odloka. Hkrati je sporočil, da ni več lastnik nepremičnine parc. št. 1265/39, k. o. Rakitna, temveč je sedaj njen lastnik Jernej Zupet. V vlogi z dne 6. 3. 2024 je pobudnik sporočil še, da kljub odsvojitvi navedene nepremičnine v celoti vztraja pri vloženi pobudi. Ker naj bi imel skladno s sklenjenim dogovorom kupec te nepremičnine pravico, da v primeru, če kategorizacija predmetne javne poti v delu, ki poteka po tej nepremičnini, ne bo ukinjena in bo prišlo do razlastitve nepremičnine, zahteva znižanje in vrnitev dela že plačane kupnine, pobudnik meni, da ima še vedno pravni interes, da Ustavno sodišče Odlok v izpodbijanem delu razveljavi tudi glede te nepremičnine.

3.Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega dela Odloka in predlog za začasno zadržanje njegovega izvrševanja poslalo v ogovor Občini, ki nanju ni odgovorila.

B.

4.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

5.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev, zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[2] Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej pobudnik izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).[3]

6.Odlok je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 24. 11. 2017 in je skladno s 7. členom tega odloka začel veljati 2. 12. 2017. Objektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS za vložitev pobude zoper ta odlok se je iztekel 2. 12. 2018. Pobudnik, ki je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega dela Odloka vložil 17. 7. 2023, se glede pravočasnosti pobude sklicuje na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Navaja, da so mu škodljive posledice protiustavnega Odloka nastale aprila 2023, ko naj bi Občina tudi prvič neposredno posegla v njegovo posest in lastninsko pravico na zemljiščih parc. št. 1265/37 in 1265/39, obe k. o. Rakitna. Prej naj glede teh zemljišč ne bi trpel znatnih škodljivih posledic; z njima naj bi ravnal po lastni presoji in nihče naj temu ne bi nasprotoval, čeprav naj bi nanju že večkrat postavil ovire, tako da preko njiju ni bilo mogoče voziti. Tako naj bi pobudnik ravnal tudi aprila 2023, ko naj bi z Vladimiro Hočevar, lastnico sosednjega zemljišča parc. št. 1265/41, k. o. Rakitna, po katerem prav tako poteka z Odlokom kategorizirana javna pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209", na svoji zemljišči in na omenjeno sosednje zemljišče nasul gradbeni material ter namestil železno zapornico (rampo) in leseno stojalo z opozorilom, da gre za zasebno zemljišče. Vendar naj bi tedaj Javno komunalno podjetje Brezovica, sklicujoč se na izpodbijani Odlok, vse te ovire odstranilo in jih odpeljalo, kasneje pa naj bi s teh zemljišč ostranilo tudi asfaltne plošče, kar vse naj bi bilo razvidno tudi iz fotografij, ki jih pobudnik prilaga pobudi. Pobudnik navaja, da je kasneje na svoji zemljišči znova nasul večjo količino zemlje in takšno stanje naj bi bilo na teh nepremičninah tudi še ob vložitvi pobud; preko njiju naj z vozili ne bi bilo mogoče peljati. Pobudnik dodaja, da je zaradi postavitve omenjenih ovir na svojih zemljiščih prejel tudi odločbi Skupne občinske uprave, Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Gorenja vas – Poljane, Žiri, Borovnica, Log – Dragomer in Horjul (v nadaljevanju Medobčinski inšpektorat in redarstvo) z dne 9. 5. 2023 in z dne 23. 6. 2023, ki naj bi bili izdani na podlagi izpodbijanega Odloka. Navaja še, da sta z Vladimiro Hočevar Občino že večkrat opozorila, da se ne strinjata s kategorizacijo predmetne javne poti po njunih zemljiščih in jo pozivala k rešitvi problematike v zvezi s to potjo oziroma k razveljavitvi izpodbijanega dela Odloka. Prvi tak poziv naj bi pooblaščenka Vladimire Hočevar (njena hčerka Liljana Zupet) županu Občine poslala 9. 5. 2023, na obvestilo Občine z dne 11. 5. 2023, da bo začela postopke za odkup zemljišč, pa naj bi ista pooblaščenka Vladimire Hočevar z elektronskim sporočilom z dne 15. 5. 2023 odgovorila, da njena mati nepremičnine ni pripravljena prodati, ter Občino pozvala k razveljavitvi Odloka.

7.Kot izhaja iz 5. točke obrazložitve sklepa, mora pobudnik, ki se glede pravočasnosti pobude sklicuje na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS, prepričljivo utemeljiti trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izkaže obstoj (nanj vezanih) okoliščin, na podlagi katerih je to njegovo trditev mogoče preveriti in oceniti. V obravnavanem primeru bi pobudnik tej zahtevi zadostil, če bi izkazal, da je bil s tem, da po njegovih zemljiščih poteka z Odlokom kategorizirana javna pot, seznanjen šele aprila 2023, ko naj bi Javno komunalno podjetje Brezovica z zemljišč, ki sta bili tedaj še obe v njegovi lasti, odstranilo nanju nameščene ovire. Po oceni Ustavnega sodišča pobudnik zgolj z zatrjevanjem, da je čas odstranitve omenjenih ovir z njegovih zemljišč tisti trenutek, ki je v njegovem primeru pomemben za začetek teka subjektivnega roka za vložitev pobude iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS, tej zahtevi ni zadostil. Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, pobudnik obstoja okoliščin, na katere opira trditev, da je ta trenutek nastopil prav v zatrjevanem času, ni izkazal niti s sklicevanjem na pobudi priloženo listinsko dokumentacijo in slikovno gradivo.

8.Pobudnik pravočasnost pobude utemeljuje s sklicevanjem na pobudi priložene fotografije, glede katerih zatrjuje, da so bile posnete aprila 2023, ob odstranitvi ovir z zemljišč, po katerih poteka z izpodbijanim delom Odloka kategorizirana javna pot. Po oceni Ustavnega sodišča te fotografije, ki med drugim prikazujejo asfaltirano pot s postavljenima ovirama (zapornico in stojalom), zemljišče s potjo in vozilom na njej, zemljišče z dvignjenimi asfaltnimi ploščami in delovnim strojem, pot z dvignjenimi asfaltnimi ploščami in travnato površino ob njej, na kateri leži prometni znak "stop", ter pot z nasutim materialom in delovnim strojem v ozadju, ne morejo biti upoštevne za presojo z vidika pravočasnosti pobude že zato, ker iz njih ni razviden čas njihovega nastanka. Ker pobudnik trdi, da so bile te fotografije posnete ob odstranitvi ovir, ki so bile postavljene tako na njegovih zemljiščih kot tudi na zemljišču Vladimire Hočevar, na njihovi podlagi tudi ni mogoče ugotoviti, katero od teh zemljišč prikazujejo. Tudi če so bile posnete (le) na zemljiščih pobudnika, pa Ustavno sodišče ob upoštevanju, da gre za fotografije zemljišča z asfaltirano cesto (oziroma potjo) z določeno prometno ureditvijo in označeno s prometno signalizacijo (tj. prometnim znakom "stop"), ocenjuje, da njihova vsebina ne potrjuje niti trditve pobudnika, da sta ti zemljišči v naravi dvorišče oziroma vrt, po katerem poteka le zasebna pot. Pobudnik trditve, da je za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega dela Odloka izvedel v aprilu 2023, ne izkaže niti s sklicevanjem na vsebino dopisov z dne 9. 5. 2023 in z dne 15. 5. 2023, ki ju je Občini v imenu Vladimire Hočevar kot njena pooblaščenka poslala njena hči, Liljana Zupet. Ker niti iz vsebine teh dopisov niti iz drugih listin, ki jih pobudnik prilaga pobudi, ni razvidno, da bi ta pooblaščenka omenjena dopisa Občini poslala tudi v imenu pobudnika (oziroma da ju je poslala tudi z njegovim pooblastilom), pobudnik ne izkaže niti, da je Občino v teh dopisih sam opozarjal na protiustavnost izpodbijanega dela Odloka in jo pozival k rešitvi zadev glede kategorizacije predmetne javne poti po njegovih zemljiščih. Za presojo z vidika pravočasnosti pobude je neupoštevno tudi pobudnikovo sklicevanje na odločbi Medobčinskega inšpektorata in redarstva, s katerima sta bila pobudniku izrečena inšpekcijski ukrep prepovedi nadaljnjega poseganja v kategorizirano javno cesto na zemljišču parc. št. 1265/37, k. o. Rakitna (odločba z dne 9. 5. 2023), in denarna globa za prekrške, storjene v zvezi z namestitvijo ovir na kategorizirano javno pot na tem zemljišču (odločba o prekršku z dne 23. 6. 2023). Gre namreč za odločbi, ki sta bili izdani izven časovnega okvira, ki ga pobudnik v njegovem primeru zatrjuje kot pomembnega za začetek teka subjektivnega roka za vložitev pobude iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS, izven tega časovnega okvira pa so bile storjene tudi kršitve, na katere se odločbi nanašata. Zato pobudnik s sklicevanjem na njuno vsebino ne izkaže zatrjevanih okoliščin, ki naj bi bile v njegovem primeru pomembne za začetek teka roka za vložitev pobude. Glede na navedeno in ob upoštevanju pobudnikove navedbe, da je z namestitvijo ovir na njegovih zemljiščih tudi že pred aprilom 2023 večkrat poskušal preprečiti vožnjo po teh zemljiščih, kar kaže na to, da je bil že pred aprilom 2023 seznanjen s tem, da po delu njegovih nepremičnin poteka kategorizirana javna cesta, pobudnik po oceni Ustavnega sodišča ni prepričljivo utemeljil trditve, da je april 2023 tisti čas, ki je v njegovem primeru pomemben za začetek teka subjektivnega roka za vložitev pobude iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS.

9.Ker pobudnik ni izkazal, da je za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega dela Odloka izvedel aprila 2023, in ni izkazal, da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti vložil v enem letu od dneva, ko je izvedel za nastanek teh posledic, je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena Odloka, kolikor kategorizira javno pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209", odsek 523513, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1265/37 in 1265/39, obe k. o. Rakitna, zavrglo (1. točka izreka). Glede na tako odločitev Ustavnemu sodišču ni bilo treba odločati o predlogu pobudnika za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe Odloka.

10.Pobudnik je zahteval povrnitev stroškov postopka pred Ustavnim sodiščem. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Po navedbah pobudnika gre za zemljišči parc. št. 1716/7 in 1716/9, obe k. o. Rakitna.

[2]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[3]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.

[4]Glej fotografije z oznakami 1, 2 in 3 v prilogi 19 k pobudi (v spisu list. št. 55 in 56).

[5]Glej fotografijo z oznako 4 v prilogi 19 k pobudi (v spisu list. št. 56).

[6]Glej fotografiji z oznakami 5 in 8 v prilogi 19 k pobudi (v spisu list. št. 57 in 58).

[7]Glej fotografijo z oznako 10 v prilogi 19 k pobudi (v spisu list. št. 59).

[8]Glej fotografiji z oznakama 11 in 12 v prilogi 19 k pobudi (v spisu list. št. 60 in 61).

[9]Cesta je površina, omejena z mejo cestnega zemljišča, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi (6. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah, Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2).

[10]Prometna ureditev je način odvijanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo (72. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-2).

[11]Prometna signalizacija je sklop prometnih znakov, tabel, označb in naprav, s katerimi se udeležencem cestnega prometa sporočajo nevarnosti, omejitve, prepovedi in obveznosti na cesti ali njenem delu, jih vodi v prometu in jim daje potrebna prometna, turistična in druga obvestila (70. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-2).

[12]Te trditve pobudnika ne potrjuje niti vsebina ortofoto posnetkov območja, na katerem ležita predmetni nepremičnini, ki jih pobudnik prav tako prilaga pobudi. Tako je npr. iz ortofoto posnetka, ki ga je pobudnik označil z navedbo "Prikaz poteka javne poti", jasno razvidno, da po skoraj celotni površini zemljišč s parcelnima oznakama 1265/37 in 1265/39 poteka pot, ki se med obema tema zemljiščema nadaljuje po zemljišču s parcelno oznako 1265/41, levo in desno od zemljišč pobudnika pa tudi po drugih zemljiščih, katerih parcelnih oznak pa iz prikaza ni mogoče razbrati (glej prilogo 4 k pobudi, v spisu list. št. 29).

[13]Glej prilogi 15 in 21 k pobudi (v spisu list. št. 46, 47 in 64).

[14]Glej prilogo 25 k pobudi (v spisu list. št. 15 do 17).

[15]Glej prilogo 27 k pobudi (v spisu list. št. 18 do 20).

[16]Iz teh odločb izhaja, da sta bili izdani v zvezi s prijavama, ki ju je upravljavec občinskih cest v Občini zoper pobudnika podal dne 5. 5. 2023 in dne 8. 5. 2023, ker je pobudnik dne 4. 5. 2023, dne 7. 5. 2023 in dne 8. 5. 2023 na kategorizirano občinsko javno cesto na zemljišču parc. št. 1265/37, k. o. Rakitna, postavil več ovir, ki so onemogočale prevoznost javne ceste oziroma so ovirale promet po njej.

[17]Za oceno prepričljivosti utemeljitve trditve o pravočasnosti pobude je pomembna tudi ugotovitev, da ne obstajajo okoliščine, ki bi v to trditev vzbujale dvom ali ji nasprotovale oziroma kazale na to, da je bil pobudnik s tem, da po njegovi nepremičnini poteka kategorizirana javna cesta, seznanjen že prej (prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-115/18 z dne 18. 2. 2021, 8. točka obrazložitve).