Jedro

Tožbeni ugovor, da bi morala toženka počakati, da se neurejena meja najprej uredi, ob odsotnosti izrecnega ugovora, da je meja, kot je prikazana v zemljiškem katastru sporna in da poteka predvidena gradnja po tožnikovih zemljiščih, ni utemeljen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo Občini Žirovnica (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo javne kanalizacije za komunalno odpadno vodo naselja ..., na tam navedenih zemljiščih in pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi navaja, da je predmetni poseg skladen z določili Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (Uradni list RS št. 34/11 in naslednji, v nadaljevanju OPN) in z Odlokom o lokacijskem načrtu za avtocesto in predor Karavanke - Bregana, odsek Hrušica - Vrba (Uradni list SRS št. 20/89). Tožnik je bil v postopek povabljen kot lastnik zemljišč, ki so od predvidenega posega oddaljeni manj kot en meter. Na tožnikove ugovore o prirejenem oz. ponarejenem katastrskem stanju prvostopenjski organ odgovarja, da se mora glede verodostojnosti obrniti na Geodetsko upravo RS, saj je projektant uporabil uradne katastrske načrte, kar velja tudi za potek makadamske poti. Kar se tiče objekta z oznako "gnoj", ga je vrisal pooblaščeni geodet po geodetskem posnetku terena. Po preveritvi stanja na terenu je bilo ugotovljeno, da je delno na zemljišču s parc. št. 540, delno pa na zemljišču s parc. št. 539/6, obe k.o. ..., dejansko zgrajena betonska jama dimenzij, kot izhaja iz projekta, ki je po vsej verjetnosti nekoč služila za gnojišče, sedaj pa jo preraščajo drevesa. Odmik kanalizacijskega voda od katastrske meje tožnika ni bistven za postopek, bistveno je, da gradnja kanalizacije ne bo potekala po tožnikovih zemljiščih.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Glede tožnikovega očitka o prirejenem oz. ponarejenem katastrskem stanju, kolikor se nanaša na vris gnojne jame in makadamske poti poudarja, da na predmetno gradbeno dovoljenje nima vpliva, saj predvidena kanalizacija v nobenem primeru ne poteka po njegovem zemljišču. Pojasnjuje, da iz certifikata za pritožnika spornega geodetskega načrta izrecno izhaja, da je izdelan skladno s predpisi in z namenom priprave projektne dokumentacije in ne kot geodetski načrt novega stanja zemljišča. Poleg tega je iz certifikata razvidno, da podatki, kot so relief, rastlinstvo in stavbe, temeljijo na terenski izmeri, ostali pa so vzeti iz zemljiškega katastra. Poudarja, da objekt "gnoj" v naravi dejansko predstavlja objekt, zaraščen z grmovjem. Iz portala Atlas okolja je tudi razvidno, da se za tožnika sporna makadamska pot dejansko nahaja na zemljišču, kot izhaja iz geodetskega načrta. Zahteva, da bi moral tožnik soglašati s podatki, na katerih temelji geodetski načrt, ne temelji na nobeni pravni podlagi. Glede spornega stičišča med parcelama tožnika 539/4 in 539/5 in parcelama 604/13 in 606/9, vse k.o. ..., navaja, da se nahaja pet metrov od zemljišča predvidene kanalizacije. Iz navedenega izhaja, da gre za navedbe, ki niso v nikakršni povezavi s predmetno gradnjo.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da geodetsko podjetje pred izdelavo geodetskega načrta ni preverilo stanja na terenu, ampak je iz neznanega razloga izven območja gradbišča vrisalo objekt "gnoj" in makadamsko pot. Geodetsko podjetje je poskušalo ponarediti katastrsko stanje z namenom prevare v smislu nezakonitega posega v tožnikovo premoženje. Glede na ponarejeno stanje mejne linije med parcelo 1210/4 in parcelami 540, 539/5 in 539/6, ki ne izkazuje dejanskega stanja javnega cestišča in s tem pravno formalno gradbišča, po katerem se bo izvajala gradnja javne kanalizacije, tožnik meni, da je toženka napačno uporabila veljavno zakonodajo. Toženka bi morala v spornem delu mejne linije med parcelami in posledično z gradbiščnim območjem tožnika pozvati, naj uredita ponarejeno mejno stanje, šele potem pa bi bilo mogoče izdati gradbeno dovoljenje. Toženka bi morala že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitorja oz. projektanta pozvati, naj se iz geodetskega načrta izločijo opisi stanj (objekti, cestišča), ki ne izkazujejo stanja iz uradnega katastra, stranke, ki želijo izvesti take vpise v kataster, pa v skladu z ZEN napotiti, naj sprožijo ustrezne postopka za vpis stanj v kataster. Z navedenim celotnim postopkom so bile tožniku kršene temeljne ustavne pravice, obenem pa tudi pravica do zasebne lastnine in učinkovitega sodnega pravnega sredstva. Kot izhaja iz navedenega stanja, se delno po tožnikovem zemljišču pod krinko ponarejenega geodetskega načrta poskuša izrisati nekakšno makadamsko pot, s čimer je izkazano naklepno poseganje v tožnikovo posest. Predlaga, naj sodišče ugotovi, da se predmetno gradbeno dovoljenje razveljavi in toženki naloži, naj stranki pozove, da uredita ponarejeno katastrsko mejno linijo med parcelama 1210/4 in parcelo 540, 539/5 in 539/6 ter naj geodetsko podjetje pri ponovni pripravi geodetskega načrta najprej izbriše navedene nepravilnosti iz načrta in odpravi vsa ponarejena stanja objekta "gnoj" in makadamske poti.

4. Toženka in prizadeta stranka na tožno nista odgovorili.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V zadevi ni sporno, da je bil tožnik stanski udeleženec v postopku. V njem je sodeloval kot lastnik sosednjih zemljišč, ki so od obravnavane gradnje oddaljena manj kot meter, pri čemer tudi ni sporno, da prostorski akti minimalnih odmikov infrastrukturnih objektov od sosednjih zemljišč ne določajo.

7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da iz izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne izhaja, da bi javna kanalizacija potekala preko katerega od tožnikovih zemljišč, tožnik pa česa takega niti ne zatrjuje.

8. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je upravni organ izpodbijano gradbeno dovoljenje med drugim oprl na geodetski načrt GEO 0052-2013, ki ga je 13. 7. 2015 izdelala družba ... d.o.o. in certifikat tega načrta, s katerim je potrjeno, da je izdelan v skladu s predpisi, njegov namen pa je priprava projektne dokumentacije. Sodišče se z razlogi, s katerimi je upravni organ zavrnil tožnikove ugovore glede napačno vrisanega katastrskega stanja v geodetskem načrtu, strinja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede na tožbene navedbe pa še dodaja:

9. V skladu s 25. členom Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08) je geodetski načrt priloga PGD, izdelan pa mora biti po predpisih o geodetskem načrtu. Po drugem odstavku 2. člena Pravilnika o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04 in naslednji) geodetski načrt lahko vsebuje tudi podatke o zemljiških parcelah, ki glede na tretji odstavek istega člena pomenijo tudi podatke o mejah zemljiških parcel. Po prvem odstavku 6. člena tega pravilnika se geodetski načrt izdela na podlagi podatkov iz uradnih evidenc.

10. Navedeno pomeni, da mora geodetski načrt glede prikaza parcelnih mej temeljiti na podatkih zemljiškega katastra. Da je bilo to v obravnavanem primeru upoštevano, izhaja iz certifikata h geodetskem načrtu GEO 0052-2013, ki se nahaja v PGD, in s katerim je odgovorni geodet v skladu s prvim odstavkom 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu potrdil skladnost geodetskega načrta s predpisi in z namenom njegove uporabe. V certifikatu je tako potrjeno, da so podatki o zemljiških parcelah vzeti iz digitalnega katastrskega načrta GURS z natančnostjo +-0,3 m. Po tako prikazani meji v geodetskem načrtu pa ni dvoma, da obravnavna javna kanalizacija ne poteka po zemljiščih v tožnikovi lasti, niti tega tožnik ne zatrjuje.

11. Ko rečeno, tožnik v tožbi poteku tako prikazane meje sicer izrecno ne nasprotuje, pač pa nasprotuje le vrisu gnojne jame in makadamske poti na njegovih zemljiščih. Tudi če bi poteku meje, kot izhaja iz zemljiškega katastra, izrecno nasprotoval, bi spornost meje lahko uspešno dokazoval le z dokazilom, da je v zvezi s tem sprožil postopek pred pristojnim sodiščem. Glede na določbe ZGO-1 in Pravilnika o geodetskem načrtu sodišče ne vidi razloga, da bi smel investitor zaprositi za gradbeno dovoljenje le v primeru urejene meje, to je tiste meje, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončne upravne ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško katastrskih točk določene s predpisano natančnostjo (40. člen). Zgolj dejstvo, da meja na ta način še ni urejena in je njen prikaz informativne narave, še ne pomeni ovire za postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Tožbeni ugovor, da bi morala toženka počakati, da se neurejena meja najprej uredi, ob odsotnosti izrecnega ugovora, da je meja, kot je prikazana v zemljiškem katastru sporna in da poteka predvidena gradnja po tožnikovih zemljiščih, zato ni utemeljen.

12. V navedenem certifikatu je potrjeno, da so podatki o objektih (gnojna jama, makadamska pot) vzeti iz terenske meritve z natančnostjo +-0,06 m. Tudi sicer pa lega gnojne jame in makadamske poti v geodetskem načrtu ob dejstvu, da so podatki o zemljiških parcelah vzeti iz zemljiškega katastra, ne vpliva na predvideno gradnjo, ki, kot rečeno, po podatkih zemljiškega katastra v nobenem delu ne poteka po tožnikovih zemljiščih. Vris gnojne jame in makadamske poti v predmetni geodetski načrt je zgolj informativne narave in nima narave odločitve o vrisu navedenih objektov v katerokoli uradno evidenco, kot zmotno meni tožnik. Zato tožbeni ugovor, da bi moral biti za vris navedenih objektov opravljen za to predviden postopek, ni utemeljen. Povedano drugače, predmetni geodetski načrt je namenjen zgolj pripravi predmetne projektne dokumentacije in ne more biti podlaga za vris gnojne jame ali makadamske poti v katerokoli uradno evidenco, kot zmotno meni tožnik.

13. Tožnik v ničemer ne konkretizira niti zatrjevanih ustavnih pravic oziroma v zvezi s tem ne navaja nobenih določnih razlogov, zato se sodišče do njih ne more opredeliti, pripominja pa, da je zoper izpodbijano odločbo zagotovljeno sodno varstvo, zato je ni mogoče obravnavati niti kot akt niti kot dejanje, s katerim organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, po prvem odstavku 4. člena ZUS-1. 14. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožnik je kot dokaze v zadevi predlagal izključno listine iz upravnih spisov, katerih obstoj in vsebina med strankama niso sporni, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

15. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.