Jedro

Upnik se je na dogovor o pristojnosti v pogodbi o leasingu skliceval šele v odgovoru na dolžnikov ugovor in med ostalimi listinami predložil tudi pogodbo. Glede na jasno vsebino 2. odstavka 62. člena ZIZ je bilo njegovo sklicevanje na dogovor o pristojnosti prepozno in ga sodišče ne bi smelo upoštevati. Krajevno pristojnost bi moralo presojati po določbi prvega odstavka 47. člena ZPP o splošni pristojnosti po kraju toženčevega stalnega prebivališča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

Obrazložitev

Po prejemu dolžnikovega ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ter upnikovega odgovora nanj je Okrajno sodišče v Domžalah razveljavilo izpodbijani sklep v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ter odločilo, da bo o zahtevku odločalo v pravdnem postopku Okrajno sodišče v Mariboru. To sodišče pa svoje pristojnosti ni sprejelo, zato vrhovnemu sodišču predlaga, da odloči v sporu o pristojnosti. Predlog utemeljuje z opozorilom, da razlogi za njegovo pristojnost v sklepu niso navedeni, če pa je Okrajno sodišče v Domžalah upoštevalo sporazum o pristojnosti, je sklicevanje upnika na ta sporazum v odgovoru na ugovor prepozno.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tej pravdni zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

Res Okrajno sodišče v Domžalah v sklepu z dne 22.11.2007 ni pojasnilo, zakaj naj bi bila podana krajevna pristojnost drugega sodišča, ampak se je le na splošno sklicevalo na določbo drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98 in naslednji). Ta ureja ravnanje izvršilnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kadar se izpodbija celoten sklep ali tisti njegovi del, v katerem je dolžniku naloženo plačilo terjatve. Ureja tudi ravnanje v primeru, ko za odločanje v pravdi ni pristojno isto sodišče. Kadar gre za dogovorjeno pristojnost, pa po jasni zakonski določbi sporazum o pristojnosti upošteva v primeru, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo ali če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru in ga ugovoru tudi priložil. V obravnavani zadevi niti upnik v samem predlogu za izvršbo niti dolžnik v ugovoru proti izdanemu sklepu o izvršbi nista tako ravnala. Upnik se je na dogovor o pristojnosti v pogodbi o leasingu skliceval šele v odgovoru na dolžnikov ugovor in med ostalimi listinami predložil tudi pogodbo. Glede na jasno vsebino navedene zakonske določbe je bilo njegovo sklicevanje na dogovor o pristojnosti prepozno in ga sodišče ne bi smelo upoštevati. Krajevno pristojnost bi moralo presojati po določbi prvega odstavka 47. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB3) o splošni pristojnosti po kraju toženčevega stalnega prebivališča. To se nahaja na območju Okrajnega sodišča v Domžalah.

Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.