Jedro

Za utemeljenost potomčevega izločitvenega zahtevka mora (1.) med potomcem in zapustnikom obstajati skupnost, v kateri (2.) skupaj pridobivata premoženje, (3.) potomčev prispevek pri tem pa mora biti znaten oziroma višji, kot pritiče običajnemu odnosu med starši in otroki ter (4.) se mora nanašati na celotno premoženje, s katerim sta prednik in potomec skupaj gospodarila, ga ohranjala in povečevala. To so pravno odločilna dejstva, ki jih mora zatrjevati in nato dokazati potomec, če želi uspeti s svojim zahtevkom.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se dediča A. A. napoti na pravdo, da zoper dediče B. B., B. A. in C. A. vloži tožbo z ustreznim tožbenim zahtevkom, da niso podani pogoji za izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Dedinja B. B. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Dedinja B. B., hči zapustnice, je v zapuščinskem postopku uveljavljala izločitev iz zapuščine po 32. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in izločitev gospodinjskih predmetov po 33. členu ZD. Svoja zahtevka je utemeljila na dejstvu, da je zadnji dve leti živela skupaj z zapustnico v njenem stanovanju. Pred tem je živela v sosednjem stanovanju in je tudi že takrat zapustnici pomagala pri dnevnih opravilih. Skrbela je za zapustnico in stanovanje (za vzdrževanje in ohranjanje njegove vrednosti), ji čistila, prala, likala, skrbela za prehrano in plačilo računov. Poskrbela je za popravilo stropa ter pleskanje sten, v kuhinji je zamenjala pult in tridelno vgradno omaro ter kupila nižjo posteljo za zapustnico. Svoj prispevek zato ocenjuje na 5 % zapuščine. Prav tako je predlagala, da se iz zapuščine izloči pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobni predmeti, ki so bili namenjeni zadovoljitvi vsakdanjih potreb. Dodaja, da je hladilnik z zamrzovalnikom Gorenje in pralni stroj Bosch kupila ona.

2.Dedič A. A. je postavljenima zahtevkoma nasprotoval. Navedel je, da je dedinja B. B. z zapustnico živela le krajši čas pred smrtjo, pred tem pa je živela sicer na istem naslovu, a v svojem gospodinjstvu. Vse stroške, tako redne kot investicijske, je poravnavala mama. Vsi gospodinjski predmeti so bili kupljeni pred vselitvijo dedinje s sredstvi pokojne. Ostala dediča odgovora nista podala.

Odločitev sodišča prve stopnje

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka) in dedinjo B. B. napotilo na pravdo, da zoper dediče A. A., B. A. in C. A. vloži tožbo z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom na izločitev 5 % celotne zapuščine pokojne D. A. v korist B. B. (II. točka izreka) in zahtevkom na izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine po pokojni D. A. v korist B. B. (III. točka izreka). Določilo je 30 dnevni rok za vložitev tožb, sicer bo sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek ne glede na gornja zahtevka (IV. točka izreka). Zapuščinski postopek je prekinilo za 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa oziroma do pravnomočno zaključenih pravdnih postopkov (V. točka izreka).

Povzetek pritožbenih navedb

4.Zoper sklep dedinja B. B. vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje odpravi.

Navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo na podlagi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter na tej podlagi napačno uporabilo materialno pravo. Odločitev je nepravilna, saj sodišče ni upoštevalo njenih navedb, s katerimi je podrobno opisala življenje v skupnosti z zapustnico in svoj prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustničinega premoženja. Drugi dediči z zapustnico niso živeli in ji pomagali, saj dediča B. A. in C. A. živita v Avstriji, dedič A. A. pa v K. Prav tako je je podala zadostno trditveno podlago glede zahtevka za izločitev gospodinjskih predmetov. Le teh zaradi njihove narave niti ni mogoče natančno specificirati, gre pa za predmete, ki so namenjeni zadovoljitvi vsakdanjih potreb. Opozarja, da sodna praksa stoji na stališču, da gre v primeru iz 33. člena ZD za izločitev predmetov po sili zakona, zato je dokazno in trditveno breme na tistem, ki meni, da ni podlage za izločanje.

Odgovor na pritožbo

5.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Presoja utemeljenosti pritožbe

6.Pritožba je delno utemeljena.

7.V skladu z določbo 210. in 212. člena ZD mora sodišče zapuščinski postopek prekiniti, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica 1 oziroma obseg zapuščine 2 . Na pot pravde mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke.

8.Določba 32. člena ZD zapustnikovim potomcem, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, priznava zahtevo, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Ta del premoženja ne spada v zapuščino, se ne upošteva pri izračunu nujnega deleža in se ne vračuna v dedičev dedni delež. Namen omenjene ureditve je v tem, da imajo potomci možnost zahtevati izločitev, da ne bi plodov in rezultatov dela prispevanja oseb, določenih v zakonu, pridobili z dedovanjem tisti dediči, ki niso delali in prispevali.

9.Za utemeljenost potomčevega izločitvenega zahtevka mora (1.) med potomcem in zapustnikom obstajati skupnost 3 , v kateri (2.) skupaj pridobivata premoženje, (3.) potomčev prispevek pri tem pa mora biti znaten oziroma višji, kot pritiče običajnemu odnosu med starši in otroki ter (4.) se mora nanašati na celotno premoženje, s katerim sta prednik in potomec skupaj gospodarila, ga ohranjala in povečevala. 4 To so pravno odločilna dejstva, ki jih mora zatrjevati in nato dokazati potomec, če želi uspeti s svojim zahtevkom. 5 Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je dedinja, ki takšen zahtevek uveljavlja, tista, ki mora v primeru spora utemeljenost svojega zahtevka dokazati v pravdnem postopku. Njena pravica je zato manj verjetna. 6

10.Prav tako je sodišče prve stopnje štelo za manj verjetno pravico pritožnice tudi glede zahtevane izločitve gospodinjskih predmetov. 33. člen ZD določa, da gredo zapustnikovemu potomcu ter posvojencem, ki je živel z zapustnikom v istem gospodinjstvu gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev njegovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo in druga hišna oprava, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti. Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

11.Utemeljeno pritožba izpostavlja, da gre v primeru iz 33. člena ZD za izločitev predmetov po sili zakona in je zato dokazno in trditveno breme na tistem, ki meni, da ni podlage za izločanje. 7 Namen predpisa je omogočiti osebam, ki so živele z zapustnikom, da obdržijo predmete, ki so jih doslej rabile za zadovoljevanje vsakdanjih potreb. 8 V vlogi z dne 16. 9. 2023 je dedinja B. B. predmete izločitve opredelila (brisače, kozarci, jedilni pribor, posoda, krožniki, hladilnik z zamrzovalnikom Gorenje in pralni stroj Bosch), na to vlogo nadaljnjega odgovora dedič A. A. ni podal. Ob nesporni ugotovitvi, da je pritožnica vsaj nekaj časa pred smrtjo z zapustnico živela v skupnem gospodinjstvu, bo moral tako dedič A. A. pravdnem postopku dokazati, da zakonski pogoji za izločitev predmetov, ki so sicer namenjeni za dnevno in normalno rabo v gospodinjstvu v korist dedinje B. B., niso izpolnjeni, vključno s trditvami in dokazi, da gre morebiti za opremo večje vrednosti.

Odločitev pritožbenega sodišča

12.Pritožba je delno utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da se na pravdo z ustreznim tožbenim zahtevkom napoti dediča A. A. V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

13.Pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).

-------------------------------

1Tudi utemeljenost zahteve preživelega zakonca in zapustnikovih potomcev, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, da se jim iz zapuščine izločijo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb.

2Tudi spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

3Sodna praksa zakonske zahteve "živeli skupaj z zapustnikom" ne šteje kot nujnosti skupnega bivanja (življenja pod skupno streho), še manj v skupnem gospodinjstvu, pač pa kot skupno delovanje, skupno pridobivanje, ki se izrazi v povečanju oziroma ohranitvi vrednosti praviloma celotnega prednikovega premoženja; VSRS Sklep II Ips 35/2022 z dne 15. 6. 2022.

4Da se sploh ugotovi, ali je prednikovo premoženje ob njegovi smrti vredno več ali vsaj ohranilo vrednost, kakršno je imelo pred nastankom pridobitne skupnosti s potomcem, je nujno, da so vlaganja večja ali vsaj enaka koristim, ki so jih udeleženci skupnosti imeli od uporabe premoženja.

5Sicer se domneva, da je lastnik nepremičnine zapustnik, ki je vpisan v zemljiško knjigo, in tudi lastnik premičnin kot njihov lastniški posestnik; 11. člen Stvarnopravnega zakonika.

6Primerjaj VSM Sklep I Cp 290/2024 z dne 28. 5. 2024, VSL Sklep I Cp 1938/2022 z dne 14. 12. 2022, I Cp 814/2022 z dne 21. 6. 2022, VSL Sklep I Cp 418/2020 z dne 14. 5. 2020 in tudi VSRS II Ips 35/2022 z dne 15. 6. 2022.

7Primerjaj Sodba II Ips 443/2001 z dne 27. 3. 2002 in VSL Sklep II Cp 81/2018 z dne 4. 7. 2028.

8K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, Ljubljana, 2009, str. 55.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 32, 33, 210, 212, 213

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.