Jedro

Ker obsojencu ni bila izrečena kazen v višini, določeni v 4. odstavku 70. člena ZKP, je odvetniku zakonsko pooblastilo, s katerim je bil postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, prenehalo z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Zato brez obsojenčevega pooblastila ni bil upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva odvetnika G.G. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 30.3.2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 13.9.2000 je bil obsojeni K.P. spoznan za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili in mu je bila izrečena kazen devet mesecev zapora.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil odvetnik G.G. zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Odvetnik G.G. je obsojenca do pravnomočnosti izpodbijane sodbe zagovarjal po uradni dolžnosti. Vloženemu izrednemu pravnemu sredstvu ni priložil obsojenčevega pooblastila za zastopanje in na vlogi navedel "zastopanje po uradni dolžnosti." Skladno z določbo 4. odstavka 70. člena ZKP, postavi predsednik sodišča zagovornika po uradni dolžnosti obdolžencu, ki si v primerih obvezne obrambe zagovornika ne vzame sam, do pravnomočnosti sodbe; če pa mu je bila izrečena kazen zapora dvajsetih let, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. Obsojencu ni bila izrečena kazen dvajsetih let zapora, zato je zakonsko pooblastilo, s katerim je bil postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, odvetniku G.G. prenehalo z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe.

Ker vložnik zahteve za vložitev tega izrednega pravnega sredstva nima obsojenčevega pooblastila, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z 2. odstavkom 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.