Jedro

Sodišče zavrže revizijo, oziroma drugo pravno sredstvo v upravnem sporu, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije, podana hkrati s pravočasno revizijo, ne more sanirati pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri reviziji, četudi bi revidentu bila brezplačna pravna pomoč za vložitev revizije odobrena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo o zavrnitvi njegove prošnje za brezplačno pravno pomoč, je tožnik (v nadaljevanju revident) dne 9. 10. 2013 vložil laično vlogo. V njej je zahteval: „da se mu odobri brezplačna pravna pomoči, da se omogočijo pritožbe zaradi zlorabe pravice do proste presoje sodnikov; da se ugotovi, da je bila vloga podana zaradi brezplačne pravne pomoči in kot vloga za revizijski postopek; da se ta vloga obravnava kot zahteva za vrnitev v prejšnje stanje; da se ta vloga obravnavana kot posebna pritožba zaradi onemogočanja pritožbe; da se ta pritožba obravnava kot kakšna druga pritožba z izrednimi pravnimi sredstvi, kot obnova postopka in drugo, kar mi ni znano“.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka dejanja tako v postopku s pritožbo kot tudi izrednimi pravnimi sredstvi opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi opravljati tudi stranka ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Ta določba ZPP se v upravnem sporu primerno uporablja v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

4. Če revizijo vloži oseba, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Četrti odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. V obravnavanem primeru je revident revizijo vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 5. Upoštevaje 367. č člen ZPP (ki določa, da če reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizijsko sodišče revidenta ni pozvalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

6. Tudi če bi bila vloga obravnavana kot pritožba ali izredno pravno sredstvo za obnovo postopka, bi bila zavržena kot nedovoljena iz istega razloga, kot revizija.

7. Vrhovno sodišče v zvezi z revidentovo zahtevo, da naj se ta vloga obravnava bodisi kot pritožba ali katero drugo izredno pravno sredstvo, pojasnjuje, da zoper izpodbijano sodbo pritožbe ni mogoče vložiti, o čemer je bil revident tudi pravilno poučen s pravnim poukom. Sodišče prve stopnje je revidentovo vlogo Vrhovnemu sodišču predložilo s predložitvenim poročilom kot revizijo. Zato jo je Vrhovno sodišče obravnavalo kot revizijo.

8. V zvezi s tistim delom revidentove vloge, ki jo je naslovil kot „zahteva, da se ta vloga obravnava kot zahteva za vrnitev v prejšnje stanje“, Vrhovno sodišče pripominja, da gre za nejasno vlogo. Po vsebini se niti ne nanaša na dejanja v izpodbijanem postopku upravnega spora. Ta se vodi v zvezi z odločbo organa za BPP o zavrnitvi revidentove prošnje za BPP v zadevi Bpp 28/2013 po 24. členu ZUS-1. Zato se do tega dela vloge Vrhovno sodišče ne more opredeliti.

9. Glede revidentovega predloga za odobritev brezplačne pravne pomoči za to revizijo Vrhovno sodišče dodaja, da je bilo o njegovi vlogi že odločeno s sklepom Bpp 279/2013-10 z dne 5. 3. 2014, pri čemer Vrhovno sodišče še dodaja, da revident z navedeno prošnjo ne more sanirati pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri tej njegovi vlogi (reviziji), četudi bi mu bila brezplačna pravna pomoč za vložitev revizije odobrena.