Jedro

Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik je dolžan toženki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 33,00 EUR v roku petnajst dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je toženka dolžna plačati 448,45 EUR s pripadki ter mu povrniti pravdne stroške s pripadki v primeru zamude. Zato mu je naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v znesku 90,00 EUR s pripadki v primeru zamude. Iz razlogov sodbe izhaja, da organ toženke (pristojen upravni delavec) ni ravnal protipravno, ko je od tožnika 11. 7. 2011 za izdajo novega vozniškega dovoljenja zahteval tudi potrdilo o opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo(1) v skladu z veljavno določbo drugega odstavka 58. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz). Pojasnilo Ministrstva za promet z dne 13. 7. 2011, ki pojasnjuje uporabo navedene zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi (kot navaja) bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V (pre)obsežni pritožbi graja kot zgrešeno materialnopravno presojo protipravnosti ravnanja pristojnega referenta organa toženke s sklicevanjem na dejstvo, da se je prijavil za (vozniški) izpit pred uveljavitvijo ZVoz (1. 7. 2011), ko je to urejal še Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) v 147. in 148. členu in mu ni bilo potrebno opraviti programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, kar je referent spregledal (in s tem opustil potrebno skrbnost). Glede zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa je pritožba nekonkretizirana, saj zgolj prepisuje zakonski tekst iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Na pritožbo je odgovorila toženka. V (pre)obširnem odgovoru meni, da je pritožba neutemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev kot neutemeljene in potrditev sodbe. Opozarja pa še, da je tožnik program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo pričel že 6. 7. 2011, to je 5 dni pred prvim obiskom UE J. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP),(2) v sporih majhne vrednosti pa so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP(3) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bil pritožnik s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjen. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (v bistvenem so povzeta v tč. 1 te obrazložitve).

6. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da so pritožbene trditve o zagrešenih bistvenih kršitvah postopkovnih določb 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zgolj navržene (nekonkretizirane), v nasprotju s sodbenimi razlogi, ter stega neutemeljene. Kakšnih procesnih kršitev, ki jih mora na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 442. členom ZPP upoštevati po uradni dolžnosti,(4) pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

7. Glede zatrjevane napačne uporabe materialnega prava (materialnopravne presoje) pa drugi odstavek 58. člena ZVoz jasno določa, da je pogoj za pridobitev novega vozniškega dovoljenja, da oseba iz prejšnjega odstavka opravi kontrolni zdravstveni pregled, se udeleži programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, določenega s tem zakonom in ponovno opravi vozniški izpit, po 100. členu ZVoz (uveljavitev in uporaba zakona) pa se zakon začne uporabljati 1. julija 2011.(5) In v skladu z navedenim je, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ravnal tudi delavec pristojnega organa toženke. Pojasnilo, ki povezuje udeležbo v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo s ponovno opravo vozniškega izpita, pristojnega ministrstva, ki se je pozneje uveljavilo, ne utemeljuje protipravnega ravnanja toženke preden je bilo tako pojasnilo izdano. Temu nasprotne pritožbene trditve so torej neutemeljene.

8. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9. Ker s pritožbo ni uspel, tožnik v skladu z določbami prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Je pa do tega na podlagi istih zakonskih določb upravičena toženka za obrazložen odgovor na pritožbo. V skladu z v določeni zahtevi opredeljeno navedenimi pravdnimi stroški(6) (obveznost iz prvega in drugega odstavka 163. člena ZPP) ter Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) je pritožbeno sodišče toženki priznalo 33,00 EUR nagrade za odgovor na pritožbo (tar. št. 3210 ZOdvT), medtem ko zahteva za povrnitev „2% nagrade za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002)“ kriterijev (zahtev) iz prvega in drugega odstavka 163. člena ZPP ne izpolnjuje.

Op. št. (1): Tožnik uveljavlja povrnitev stroškov, ki so mu nastali za opravljen programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo; Op. št. (2): Spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR.

Op. št. (3): Podčrtalo pritožbeno sodišče; Op. št. (4): Drugi odstavek 350. člena ZPP določa: „Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava“.

Op. št. (5): 96. člen ZVoz (prehodno obdobje) se na drugi odstavek 58. člena ZVoz ne nanaša; Op. št. (6): Podčrtalo pritožbeno sodišče;