Jedro

Ker je bila tožniku zaradi spremenjenih del in nalog, ki so se zahtevala na njegovem delovnem mestu, odpovedana PZ in mu ponujena nova PZ, ki jo je podpisal, pri čemer ni imel pripomb glede ustreznosti dela, se v sporu glede presoje utemeljenosti odpovednega razloga ne more sklicevati na to, da ima status sindikalnega zaupnika.

Sprejem akta o sistemizaciji delovnih mest je v izključni pristojnosti delodajalca in ne more biti predmet presoje v individualnem delovnem sporu, v katerem se lahko presojajo le odločitve delodajalca, ki se nanašajo na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ter v tej zvezi na presojo pravilnosti in zakonitosti sklenjene PZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika s ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi z dne 15.3.2004, nezakonita.

Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka zaradi ukinitve tožnikovega delovnega mesta in spremembe sistemizacije delovnih mest pravilno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi ter mu istočasno ponudila sklenitev nove pogodbe, s katero je soglašal in jo podpisal. Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 2. in 3. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja, da utemeljenost odpovednega razloga predstavlja vse, kar je po zakonu potrebno, da je izpolnjeno, da lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi. Če razlog ni resen, tudi odpoved pogodbe ne more biti utemeljena. V konkretnem primeru ni mogoče ločevati med nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nezakonitostjo nove pogodbe. Pri toženi stranki ni bil nikoli sprejet nov akt o sistemizaciji delovnih mest, zato tudi novo delovno mesto, ki mu je bilo ponudeno v pogodbi o zaposlitvi, ne more obstajati. Novo delovno mesto ima enak naziv in vsebuje isto šifro, zaradi česar se tožena stranka ne more sklicevati, da je bilo spremenjeno. Ker je sodišče zmotno razsodilo, predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oz.

podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju pravilno obrazloženih razlogov v izpodbijani sodbi na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

Z določbo 47. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/02) je urejena sprememba oz. sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo lahko predlaga katerakoli stranka, med ostalim tudi v primerih iz določbe 90. čl. ZDR. Pogodba se spremeni ali velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Po določbi 1. odst. 90. čl. ZDR lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe v skladu z določbo 3. odst. 88. čl. ZDR. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga pred pristojnim sodiščem. Ustrezna zaposlitev je tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu (3. odst. 90. čl. ZDR).

V konkretnem primeru je tožena stranka dne 15.3.2004 redno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto upravljalca razvlaknjevanja v EE vlaknene plošče, ker je ugotovila, da je zaradi spremembe vsebine in vrste dela, do katerega je prišlo zaradi investicij v novo opremo, postalo tožnikovo delo pod starimi pogoji nepotrebno. Tožena stranka je zaradi navedenih poslovnih razlogov istočasno z odpovedjo obstoječe pogodbe o zaposlitvi ponudila tožniku sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in sicer za enak naziv in šifro delovnega mesta upravljalca razvlaknjevanja, vendar z različnim obsegom in vsebino del in nalog tega delovnega mesta. Tožnik je novo pogodbo o zaposlitvi podpisal. Strinjal se je z ustreznostjo novega delovnega mesta, ne pa tudi z razlogi sprejetega akta o sistemizaciji delovnih mest in dejstvom, da mu tožena stranka kot sindikalnemu zaupniku ne bi smela odpovedati prejšnje pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami v izpodbijani sodbi o obstoju poslovnega razloga na tožnikovem delovnem mestu upravljalca razvlaknjevanja, pri katerem je zaradi posodobitve opreme in organizacije proizvodnje prišlo do spremembe v opisu del in nalog. Res je, da sta naziv in šifra novega delovnega mesta tudi v novi sistemizaciji ostala enaka, vendar je iz opisa del in nalog navedenega delovnega mesta razvidno, da so se te dejansko spremenile tako v vsebini posameznih opravil kot njihovim odstotkovnim deležem (priloga A 2 in B 9). Glede na tako ugotovljene dejanske razloge je imela tožena stranka v skladu z določbo 1. in 2. odst. 88. čl. ZDR dejansko in pravno podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika na delovnem mestu upravljalca razvlaknjevanja. Ker je tožnik ob istočasni ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi soglašal z ustreznostjo, vendar v skladu z obrazloženimi dejstvi po vsebini spremenjenega delovnega mesta in novo pogodbo tudi podpisal, nima sedaj nobenih razlogov na sklicevanje, da je takrat imel pri toženi stranki status sindikalnega zaupnika. Po določbi 2. alinee 1. odst. 113.čl. ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev. Vendar je v sporu ugotovljeno odločilno dejstvo, da tožnik po prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ni odklonil ponujene nove ustrezne zaposlitve. Zato opozarjanje pritožbe na nezakonito ravnanje tožene stranke in v tej posledici na zmotno materialno presojo v izpodbijani sodbi, ne more biti sprejemljivo.

Neutemeljena je pritožba, ki izpodbija sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki oz. se sklicuje na dejstvo, da ta sploh ni bila sprejeta. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča gre pri sprejemanju sistemizacije delovnih mest za pristojnost, ki je zgolj v sferi delodajalca in ne delavca. Posebej ne more biti predmet presoje v individualnih delovnih sporih, v katerih je delavec aktivno legitimiran, da izpodbija samo odločitve delodajalca, ki se nanašajo na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ter v tej zvezi na presojo pravilnosti oz.

zakonitosti pogodbe o zaposlitvi. Izpodbijanje akta o sistemizaciji delovnih mest je lahko samo predmet kolektivnega delovnega spora, kar je predpisano z določbami ZDSS. Navedeno pomeni, da tožnik v tem sporu nima dejanske in pravne podlage za kakršnokoli opozarjanje ali izpodbijanje na okoliščine sprejemanja in veljavnosti akta o sistemizaciji delovnih mest, ne glede na dejstvo, da se je nanašala tudi na spremembo njegovega delovnega mesta.

Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sodbe ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Zato je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).