Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo in prepričljivo obrazložilo obstoj nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca proti materi in očimu kot družinskim članom (izvajal je predvsem psihično nasilje v smislu 4. odstavka 3. člena ZPND) ter s tem pogojev za izrek ukrepov.

Pritožnik je odrasel, ima poklic in redno zaposlitev, ob dejstvu, da je prostore v stanovanjski hiši uporabljal samo zaradi dovoljenja predlagateljice kot lastnice, si bo pač moral zagotoviti drugo bivališče. Zato tudi ni nobene podlage za zahtevek za plačilo primernega nadomestila za izključno uporabo stanovanja po določbi 6. točke 21. člena ZPND.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z obravnavanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu naložilo, da za obdobje šest mesecev od dneva izdaje sklepa, to je do 30.10.2010, predlagateljema prepusti v izključno uporabo stanovanjsko hišo na naslovu XXX ter mu za isto časovno obdobje prepovedalo vstopiti, se približevati in se zadrževati v bližini te stanovanjske hiše na razdalji manjši od 200 m ter se na tej razdalji približevati predlagateljema in na kakršen koli način navezovati stike s predlagateljema, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo. Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

Nasprotni udeleženec se proti temu sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga spremembo sklepa. Navaja, da na glavno obravnavo dne 15.12.2009 ni bil v redu povabljen, sodišče pa je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je glavno obravnavo v njegovi nenavzočnosti opravilo. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, razlogi v sklepu nimajo podlage v izvedenem dokaznem postopku, sodišče svojo odločitev opira le na podlagi pisnih navedb in izpovedi predlagateljev. Pritožnik je dokazoval, da nad predlagateljema ni izvajal zatrjevanega psihičnega ali fizičnega nasilja. Nesporno je, da udeleženci postopka živijo skupaj, predlagatelja pa glede njegovega obnašanja in ravnanja močno pretiravata. Iz odgovora PP Č. ne izhaja, da bi policisti pritožnika obravnavali zaradi nasilnih dejanj udeleženca. Sodišče ni ugotavljalo okoliščin za izrek ukrepa predvidenih v ZPND. Strah ali kakršnakoli ogroženost predlagateljev ni v ničemer izkazana. Predlagateljica je imela psihične težave že v njegovem otroštvu, te niso v vzročni zvezi z očitanimi ravnanji pritožnika. Glede na zatrjevano hospitalizacijo pritožnice tekom postopka bi bilo potrebno dokazni postopek glede pritožnikovih trditev dopolniti z izvedbo predlaganih dokazov. Sodišče okoliščin za izrek ukrepa prepustitve stanovanjske hiše v uporabo sploh ni ugotavljalo in ni upoštevalo načela sorazmernosti. Pritožnik je brez premoženja, zaradi izvršenega ukrepa brez strehe nad glavo. Izrečeni ukrep za pritožnika predstavlja omejitev svobode gibanja in grob poseg v človekovo svobodo, saj nima zagotovljenih minimalnih pogojev za bivanje. Možnost bivanja v brunarici ne ustreza minimalnim bivalnim standardom, saj je brunarica brez vode, kopalnice in sanitarij, poleg navedenega je v lasti predlagateljice. Sodišče bi moralo predlagateljema naložiti plačilo nadomestila v skladu z določbo 6. odstavka 21. člena ZPND.

Pritožba ni utemeljena.

Očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, v postopku ni bilo. Iz zapisnika o naroku dne 15.12.2009 sicer res izhaja, da vabilo za nasprotnega udeleženca ni izkazano, vendar je na narok pristopila njegova pooblaščenka, iz vloge v spisu z dne 2.12.2009 pa je razvidno, da je bil nasprotni udeleženec o datumu glavne obravnave obveščen, saj je tudi sam predlagal preklic glavne obravnave in preložitev na drug termin. Pritožniku s tem ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je sodišče opravilo njegovo zaslišanje na glavni obravnavi dne 19.1.2010. Popolnoma brez podlage je pritožbeni očitek, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter da nima podlage v izvedenem dokaznem postopku. Obrazložitev sodbe vsebuje jasne in dovolj izčrpne razloge o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za sprejeto odločitev. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zato ni bila storjena, niti ni sodišče druge stopnje ugotovilo drugih bistvenih kršitev, ki jih mora ugotavljati po uradni dolžnosti glede na določbo 2. odstavka 350. člena ZPP.

V ostalem se pritožnik ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, iz katere izhaja obstoj razlogov za izrek ukrepov po določbah 19. in 21. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini – ZPND. Dokazna ocena pa je sklenjena in prepričljiva, temelji ne le na izpovedbah obeh predlagateljev, pač pa tudi na izpovedbi priče P.C. ter na ostalem dokaznem gradivu (predvsem medicinski dokumentaciji predlagateljice, poročilu CSD Č. ter kazenskem spisu Kpd 342/2009 istega sodišča in poročilu Policijske postaje Č.). Vse navedeno dokazno gradivo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in prepričljivo obrazložilo obstoj nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca proti materi in očimu kot družinskim članom (izvajal je predvsem psihično nasilje v smislu 4. odstavka 3. člena ZPND) ter s tem pogojev za izrek ukrepov. Hkrati je sodišče obrazložilo, zakaj izpovedbi nasprotnega udeleženca ne verjame, ko slednji trdi, da predlagatelja pretiravata ter da do njiju ni bil niti fizično niti psihično nasilen. Enake trditve je postavil tudi v pritožbi, vendar vse, kar navaja, ne more omajati dejstva dokazanega psihičnega nasilja nad predlagateljema. Tudi pritožbene trditve, da psihične težave predlagateljice niso v vzročni zvezi z očitanimi ravnanji pritožnika, ker naj bi jih imela že prej, ne vzdržijo glede na zdravstveno dokumentacijo v spisu, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in upoštevalo. Pri tem je tudi pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog z izvedencem psihiatrične stroke kot prepozen in hkrati kot nepotreben.

Ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi (21. člen ZPND) je sodišče prve stopnje izreklo v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljema ter prepovedi vstopa, približevanja in zadrževanja v bližini stanovanjske hiše, ki je last predlagateljice. Pogoji, pod katerimi se ukrep izreka, so opredeljeni v 21. členu ZPND, pri čemer iz obrazložitve sklepa izhaja obstoj pogojev in utemeljenost predloga tudi glede na načelo sorazmernosti, saj je sodišče pravilno tehtalo tako interese predlagateljev kot nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja, ki je le uporabnik prostorov v stanovanjski hiši. Glede očitkov o njegovi ogroženosti tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne obstaja (pritožnik je odrasel, ima poklic in redno zaposlitev), ob dejstvu, da je prostore v stanovanjski hiši uporabljal samo zaradi dovoljenja predlagateljice kot lastnice, zato si bo pač moral zagotoviti drugo bivališče. Pri tem glede na zgoraj navedeno tudi ni nobene podlage za zahtevek za plačilo primernega nadomestila za izključno uporabo stanovanja po določbi 6. točke 21. člena ZPND.

Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo ter sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.