Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V kolikor bi se vloga tožnice lahko štela za revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, lahko takšno pravno sredstvo vloži le pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ali stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnica je izredno pravno sredstvo vložila sama, pri tem pa ni predložila dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit in je tudi zato njena vloga nedovoljena.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo za varstvo zakonitosti tožeče stranke z dne 10. 3. 2018 zavrglo.
2. Tak sklep izpodbija tožnica. Iz pritožbe je mogoče razbrati, da ni zadovoljna z odločitvijo sodišča prve stopnje o glavni stvari.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožnica je vložila vlogo, ki jo je naslovila "zahteva za varstvo zakonitosti" in s katero izpodbija sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 28. 3. 2017. Odločitev pritožbenega sodišča je pravnomočna, zato vložitev izrednega pravnega sredstva ni več mogoča (prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži le državno tožilstvo in je zahteva, ki jo je vložila tožnica sama, nedovoljena. V kolikor pa bi se vloga tožnice lahko štela za revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, pa lahko takšno pravno sredstvo vloži le pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ali stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnica je izredno pravno sredstvo vložila sama, pri tem pa ni predložila dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit in je tudi zato njena vloga nedovoljena, zaradi česar jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).
5. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na drugem odstavku 365. člena ZPP.
6. Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.