Jedro

Pri vprašanju uporabe zakona, torej petega odstavka 17. člena ZOdv, je ključen čas oprave določene odvetniške storitve, ne trenutek priglasitve stroškov oziroma vložitve stroškovnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi tretjega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) ter skladno z določili Odvetniške tarife (OT) odvetniku A. A. priznalo nagrado in potrebne izdatke, ki skupaj z 22 % DDV znesejo 355,71 EUR. V presežku je zahtevek zavrnilo kot neutemeljen (točka I izreka). Odločilo je tudi o izvedbenih vidikih izplačila priznanega zneska (točka II izreka).

2. Zoper sklep se je (v zavrnilnem delu za znesek 308,22 EUR) pravočasno pritožil odvetnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu prizna nagrada in potrebni izdatki v znesku 663,93 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik izpodbija razloge v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da so vse postavke, priglašene v zahtevku, nastale pred dnem 26. 4. 2023, ko se je pričel uporabljati spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je izenačil plačilo odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti, s plačilom odvetnikov, angažiranih po pooblastilu. Prvo sodišče je pojasnilo, da je bil odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, do dne 26. 4. 2023 upravičen do plačila za delo v višini polovice zneska, ki bi mu bil pripadal po odvetniški tarifi. Posledično je odvetniku priznalo nagrado v višini 400 točk, ne v višini 800 točk. 5. Pritožbeno sodišče izpodbijane razloge sprejema kot pravilne, razumne in edine logične. Pri vprašanju uporabe zakona, torej petega odstavka 17. člena ZOdv, je ključen čas oprave določene odvetniške storitve, ne trenutek priglasitve stroškov oziroma vložitve stroškovnika. Drugačno stališče bi pomenilo neenako obravnavo odvetnikov, ki so sicer opravili storitev na isti dan, vendar bi nekateri med njimi priglasili stroške pred 26. 4. 2023, drugi pa po tem datumu. Odvetnik, ki je svoje storitve opravil pred začetkom uporabe spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv, tudi ni mogel imeti pravno varovanega pričakovanja, da bo za delo prejel plačilo v višini, za kakršno se v času storitve še ni uporabljala zakonska podlaga. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča edina sprejemljiva razlaga, da se izenačitev plačila za odvetniške storitve uporablja za storitve, ki so bile izvedene od presečnega datuma 26. 4. 2023 dalje, tj. ne glede na čas vložitve stroškovnika.

6. Iz navedenih razlogov pritožnik s podajanjem nasprotnega stališča ne more imeti uspeha. V potrditev svojih trditev pritožbi prilaga neobvezujoče pravno mnenje Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo Ministrstva za pravosodje z dne 21. 12. 2022. Na neobvezna mnenja Ministrstva za pravosodje sodišča seveda niso v ničemer vezana. Je pa Višje sodišče v Celju enako stališče kot v pričujočem sklepu zavzelo že v sklepu II Kp 11301/2022-556 z dne 13. 10. 2023 in prav nobenega razloga ni, da bi od svojih naziranj odstopalo.

7. Ker prvo sodišče v izpodbijanem sklepu ni zmotno uporabilo materialnega prava, je višje sodišče, tj. ob izostanku uradno preizkušanih kršitev (peti odstavek 402. člena ZKP), pritožbo zoper pravilen in zakonit sklep zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).