- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Up 417/2007
ECLI:SI:VSRS:2008:I.UP.417.2007 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Stranki se povrnejo le potrebni stroški.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 29.9.2006, hkrati pa je tudi odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati prizadeti stranki S. d.o.o. stroške postopka.
Zoper odločitev o stroških postopka se je pritožil tožnik, saj meni, da vključitev S. in odgovor na tožbo sploh nista bila potrebna.
Pritožba ni utemeljena.
Po 1. odstavku 155. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007, ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – Sklep US) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni (za pravdo). O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Ker so potrebni stroški tisti, ki so pripomogli k odločitvi sodišča, v obravnavanem primeru pa je bilo šele iz listin, ki jih je odgovoru na tožbo priložila prizadeta stranka, razvidno, da tožnik kot stranka ali stranski udeleženec sploh ni sodeloval v postopku izdaje upravnega akta (1. odstavek 17. člena ZUS-1), je sodišče prve stopnje utemeljeno kot potrebne stroške štelo stroške sestave odgovora na tožbo prizadete stranke. Pri tem je ob upoštevanju določb 104. člena ZUS-1 odločilo pravilno, ko je tožniku, ki v tem sporu ni uspel, naložilo plačilo stroškov postopka in je skladno z določbo 16. v zvezi z določbo 23. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 – Odločba US) uporabilo določbi 1. odstavka 154. člena in 155. člena ZPP.
Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.