Jedro

Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in upniku naložilo povračilo 42.860,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da dolžnikov ugovor zavrne oziroma da razveljavi sklep o ugovoru in vrne zadevo v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da se izpodbijani sklep na dolžnikovi strani nanaša na osebo, ki ob izdaji sklepa ni več obstajala. Dolžnik je namreč umrl dne 05.05.2005, zato se odločba ne more glasiti na osebo, ki ob izdaji odločbe ne obstoji več. Izpodbijani sklep se tako glasi na osebo, ki nima (pravne) sposobnosti biti stranka, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev po 11. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Dalje pritožnik navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo določbo 2. odst. 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju: ZOR), ki določa izjemo od 10-letnega zastaralnega roka judikatnih terjatev. Izjema se po določbi citiranega odstavka nanaša na vse občasne terjatve, ki izvirajo iz sodnih odločb in zapadejo v bodoče. Za slednje velja zastaralni rok, ki sicer velja za občasne terjatve, to je 3-letni zastaralni rok. Terjatve preživninskih obrokov, ki jih upnik uveljavlja v izvršilnem postopku I 04/2456 so judikatne terjatve, to je terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodbo. Pravnomočno sodbo predstavlja kazenska obsodilna sodba opr. št. K 286/96 z dne 15.02.1999, pravnomočna istega dne. S to sodbo je bilo odločeno tudi o premoženjskopravnem zahtevku upnika, ki vsebinsko in pravnomočno ugotavlja iste preživninske terjatve, kot jih upnik terja v predmetnem izvršilnem postopku. Pravno zmotno je stališče prvostopnega sodišča, da je citirana kazenska obsodba nerelevantna v konkretnem primeru, ker ne predstavlja izvršilnega naslova. Izvršilni naslov v konkretnem primeru res predstavlja razvezna sodba Temeljnega sodišča v L. opr. št. III P 1070/79 z dne 31.10.1979 ter obvestila o uskladitvi preživnine, vendar pa to ni ovira, da ne bi mogla stranka obstoj in pravnomočnost svoje terjatve, ki po izvršilnem naslovu zapade v bodoče, dokazovati s kakšno drugo sodno odločbo. Z "razvezno" sodbo je bilo namreč pravnomočno odločeno le o upnikovi pravici do preživnine. V konkretni zadevi ne gre za izjemo po 2. odst. 379. člena ZOR, saj kazenska sodba pravnomočno ugotavlja tako obstoj kot višino že zapadlih občasnih terjatev, ki sicer izvirajo iz izvršilnega naslova, in imajo zato upnikove terjatve pravni značaj judikatne terjatve, za katere pa velja 10-letni zastaralni rok.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet tega pritožbenega postopka je sklep o ugoditvi dolžnikovemu ugovoru. Pravna podlaga za ta sklep je 3. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), v katerem je določeno, da sodišče s sklepom, ki ga izda o ugovoru, le-temu ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da se izpodbijani sklep glasi na T. K. kot dolžnika, za katerega pritožnik navaja, da je dne 05.05.2005 umrl. Iz podatkov v spisu izhaja, da je dolžnik imel pooblaščenca, katerega pooblastilo ni bilo preklicano, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po 1. točki 1. odst. 205. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je presojalo samó pravilnost sklepa o ugovoru in pri tem ugotavlja, da smrt dolžnika za zakonitost izpodbijanega sklepa ni pravno pomembna, saj je bil ugovor zoper sklep o izvršbi vložen dne 11.02.2005, torej ga je vložil dolžnik ko je bil še živ, prav tako pa je bil tudi upnikov odgovor na ugovor vložen pred dolžnikovo smrtjo, in sicer 29.03.2005. Sodišče prve stopnje je tako o ugovoru odločalo na podlagi stanja oziroma podatkov, ki so nastopili pred dolžnikovo smrtjo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so neutemeljene tudi pritožbene navedbe glede zastaranja preživninske terjatve. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je preživninska terjatev občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi, s čimer se pritožbeno sodišče v celoti strinja. Zmotno je stališče pritožnika, da gre v konkretnem primeru za "judikatne" terjatve, ugotovljene s pravnomočno kazensko sodbo, za katere v skladu s 1. odst. 379. člena ZOR velja 10-letni zastaralni rok. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje in kot priznava tudi sam pritožnik. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.

Ker pritožba upnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene izmed kršitev, na katere po 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).