Jedro

ZENPP ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe sodišč o predaji zahtevane osebe.

Izrek

Zahtevi zahtevane osebe M.M. in njegovega zagovornika za varstvo zakonitosti se zavržeta.

Obrazložitev

I. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 17.5.2006 na podlagi 21. člena Zakona o evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP) dovolil predajo zahtevane osebe M.M. Kraljevini Španiji, na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo (ENPP), ki ga je dne 11.11.2005 odredilo Sodišče prve stopnje in za preiskavo, št. 1 Arenys de Mar, preda Kraljevini Španiji zaradi kaznivih dejanj prikrivanja po 302. členu, ponarejanja listin po 390. do 394. členu, nadaljevanega kaznivega dejanja ropa po 338. in 339. členu in kaznivega dejanja hudodelske združbe po 515. in 517. členu Španskega kazenskega zakonika. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 6.6.2006 pritožbi zahtevane osebe M.M. in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.

II.Zoper ta pravnomočen sklep sta zahtevana oseba M.M. dne 15.6.2006 in njegov zagovornik dne 20.6.2006 vložila zahtevi za varstvo zakonitosti. V zahtevah navajata, da sta sklepa o predaji zahtevane osebe Kraljevini Španiji nezakonita in sprejeta na podlagi napačnega sklepanja sodišč. Vrhovnemu sodišču predlagata, da zahtevama za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.

III.Zahtevi za varstvo zakonitosti nista dovoljeni.

IV.Vrhovno sodišče glede na vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma pojasnjuje, da je že v večih svojih odločbah (opr. št. I Ips 123/2005, I Ips 287/2005, I Ips 307/2005, I Ips 336/2005, I Ips 354/2005) v zvezi z zahtevami za varstvo zakonitosti vloženimi zoper pravnomočne odločbe sodišč o predaji zahtevanih oseb po Zakonu o evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP) presodilo: – da je ZENPP poseben procesni zakon, ki ureja postopke odreditve evropskega naloga za prijetje in predajo in postopek predaje obdolžencev ter obsojencev med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Evropske Unije ter prevoz obdolžencev in obsojencev med državami članicami Evropske Unije čez ozemlje Republike Slovenije (1. odstavek 1. člena ZENPP), – da se določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v skladu z 2. odstavkom 1. člena ZENPP uporabljajo subsidiarno, torej le glede vprašanj, ki v ZENPP (ki je lex specialis) niso posebej urejena; – da je vprašanje pravnih sredstev (rednih in izrednih) v ZENPP urejeno na način, ki stranki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva ( 25. člen Ustave Republike Slovenije) in da ZENPP ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe sodišč o predaji zahtevane osebe.

V.

1. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v obravnavi zadevi sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom ugodilo zahtevi španskih pravosodnih organov za predajo zahtevane osebe M.M. na podlagi 1. člena ZENPP.

2. Ker v ZENPP zahteva za varstvo zakonitosti ni predvidena, smiselna uporaba določb ZKP pa ne pride v poštev, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti zavrglo, ker po zakonu nista dovoljeni (2. odstavek 423. člena ZKP).