Jedro

Dokazna ocena okoliščin, ki kažejo na proizvodnjo prepovedane droge oziroma hrambo droge z namenom nadaljnje prodaje, je dejansko vprašanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedeno sodbo v zvezi s popravnim sklepom obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen eno leto in šest mesecev zapora ter preizkusno dobo tri leta. V primeru preklica pogojne obsodbe mu je v določeno kazen zapora vštelo čas odvzema prostosti in pripora od 14. 9. 2015 od 22.15 ure do dne 10. 11. 2015 do 15.15 ure. Na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 mu je odvzelo zaseženo prepovedno drogo konopljo ter zasežene pripomočke za vzgojo rastlin. Odločilo je še, da je obtoženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in sodno takso.

2. Zoper sodbo je vložila pritožbo državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obtožencu izreče kazen tri leta in šest mesecev zapora, 3.000,00 EUR stranske denarne kazni, odvzame droga in predmeti za proizvodnjo te droge oziroma pripomočki za vzgojo rastlin, ki so že bili zaseženi ter še zaseg digitalnih tehtnic.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Bistvo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja je, da je sodišče iz opisa kaznivega dejanja izpustilo hrambo prepovedane droge, medtem ko je isto količino prepovedane droge pripisalo zakonskemu znaku proizvodnje prepovedane droge, da je torej gojil prepovedano drogo tako na naslovu C. v ..., kot tudi na naslovih D. in E., kjer mu je bila zasežena že posušena konoplja v količinah 157,04 g in 3.936,03 grama.

5. Sodišče druge stopnje po preizkusu izpodbijane sodbe pritrjuje pritožnici, da je zaključek sodišča prve stopnje, da obtožencu ni možno dokazati hrambe prepovedane droge, preuranjen, če ne celo zmoten. Dne 9. 2. 2015 je bila obtožencu na naslovu D., kjer je prebival, zaseženih 157,04 grama prepovedane droge, kar je državna tožilka očitala kot izvršitveno obliko hrambe z namenom prodaje, na kar kaže posest digitalne tehtnice ter dejstvo, da je bila konoplja pakirana v več zavitkov. Ob hišni preiskavi na naslovu C. v ... je bilo najdenih 58 svežih sadik ter 2.526,49 gramov že posušene konoplje, kar je državna tožilka v obtožnici očitala kot izvršitveno ravnanje gojitve prepovedane droge. Dne 15. 9. 2015 je bila opravljena še hišna preiskava na naslovu E., kjer je bilo najdene 3.936,03 grama konoplje, kar je državna tožilka v obtožnici očitala kot izvršitveno obliko hrambe z namenom prodaje, kar je utemeljevala z veliko količino te droge ter okoliščino, da je bilo stanovanje prirejeno v laboratorij. Iz dokaznega postopka izhaja, da v tem stanovanju ni bilo rastočih sadik, konoplja je bila požeta, v stanovanju pa so bili vklopljeni ventilatorji. Sodišče prve stopnje je v razlogih za poseg v opis kaznivega dejanja navedlo, da obtožencu ni moč z gotovostjo dokazati, da je že požeto konopljo hranil z namenom prodaje, temveč da jo je le proizvajal. Takšen zaključek sodišča prve stopnje pa je tudi po presoji sodišča druge stopnje neprepričljiv.

6. Pritožnica utemeljeno opozarja, da prav količina zasežene droge, pri kateri ni šlo za več proizvodnjo oziroma gojenje, dejstvo, da je bila konoplja zasežena na D. posušena in pakirana v več zavitkov ter da je obtoženec imel v posesti digitalno tehtnico, kažejo na namen nadaljnje prodaje, kar velja tudi za zaseženo konopljo na naslovu E. Res je na tem naslovu obtoženec imel vse naprave za gojenje izklopljene, razen ventilatorja, za katerega pa je v zagovoru povedal, da je bil vključen zato, da bi preprečil razvoj plesni. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnico, da okoliščina, da je bil vklopljen le ventilator, še ne pomeni, da obtoženec te droge ni imel pripravljene za namen prodaje, saj je razumljivo, da plesnivo drogo ne moreš tržiti. Prepričljiva je tudi pritožbena navedba, da okoliščina, da je obtoženec imel drogo pakirano v različnih težah, še ne pomeni, da je ni hranil z namenom prodaje, saj je splošno znano, da se droga prodaja v različnih težah, odvisno ali gre za ulično prodajo ali za „grosistično“ prodajo. Prav količina 3.936,03 grama konoplje, ki ni bila niti do konca posušena, kaže na obtoženčevo hrambo z namenom prodaje. Pritožnica nadalje opozarja, da tudi okoliščina, da obtožencu ni bil zasežen denar, še ne izključuje obtoženčeve hrambe z namenom prodaje, saj je očitno, da je obtoženec denar vlagal v proizvodnjo, vzpostavil je kar dva laboratorija in sicer na naslovih C. v ... in na E. V zagovoru je povedal, da je v naprave za gojenje vložil približno 3.000,00 EUR za vsak laboratorij. Pritožnica tudi utemeljeno opozarja na neprepričljivost obtoženčevega zagovora, da je vso to konopljo gojil predvsem za hašiševo olje. V kolikor bi temu bilo tako, tudi ni bilo potrebe, da je po prvih opravljenih hišnih preiskavah dne 9. 2. 2015 še vedno imel v posesti že posušeno oziroma delno posušeno konopljo, za katero je v zagovoru povedal, da se jo je nameraval rešiti z odvrženjem v reko. Izjemno velike količine že pridelane konoplje presegajo potrebe obtoženca kot uživalca. Denarna vložka v laboratorija sta bila velika, zato pritožnica utemeljeno trdi, da je obtoženec imel namen dolgotrajne proizvodnje in ne le enkratno gojitev konoplje, kar prav tako kaže na hrambo z namenom prodaje.

7. Razlogi, s katerimi je pritožnica uveljavljala zmotno ugotovitev dejanskega stanja, so bili utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo, ker je samo ni moglo sanirati, saj sodišče prve stopnje odločilnih dejstev ni ugotovilo pravilno. Pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločbe o kazenski sankciji, ni preizkušalo, saj je sodba sodišča prve stopnje razveljavljena. Ker je sodnik, ki je zadevo obravnaval, že zavzel stališče do obravnavane kazenske zadeve, se je sodišče druge stopnje poslužilo določbe četrtega odstavka 392. člena ZKP ter odločilo, da se nova glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje opravi pred popolnoma spremenjenim senatom.

8. V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo ponovno izvesti že izvedene dokaze, jih oceniti vsakega posebej in v medsebojni povezavi, za svoje dokazne zaključke pa navesti popolne in prepričljivejše razloge. Tokrat bo moralo zagovor obtoženca, da konoplje ni hranil z namenom prodaje, oceniti bolj kritično, pri tem pa upoštevati dejstva in okoliščine, ki jih je izpostavila državna tožilka.