Jedro

Z ugovorom po 56.a členu ZIZ novi dolžnik izpodbija sklep o izvršbi, ki je bil v subjektivnem delu spremenjen s sklepom o nadaljevanju izvršbe.

Sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče izpodbijati le iz razloga, ki preprečuje izvršbo na novem izvršilnem sredstvu.

Izrek

I. Pritožbi upnika se ugodi in se sklep z dne 5. 8. 2011 v izpodbijanih 1. in 2. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi drugega dolžnika se ugodi in se sklep z dne 7. 10. 2011 razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 5. 8. 2011 je sodišče prve stopnje ugovoroma dolžnikov, oba z dne 18. 11. 2004, ugodilo in razveljavilo sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 21. 10. 2004 v delu, ki se nanaša na nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi zoper posameznega dolžnika, in v tem obsegu zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe (1. in 2. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnika sama krijeta svoje stroške postopka (3. točka izreka).

S sklepom z dne 7. 10. 2011 pa je sodišče delno ugodilo ugovoru drugega dolžnika po izteku roka (iz obrazložitve izhaja ugoditev ugovoru v celoti) in sklep o izvršbi razveljavilo, kolikor je bila dovoljena izvršba za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, ki presegajo znesek glavnice oziroma prisojenih stroškov, sklenilo pa tudi, da drugi dolžnik sam krije svoje stroške ugovora po izteku roka.

2. Zoper sklep z dne 5. 8. 2011 se je po pooblaščenki pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovora dolžnikov zavrneta in sklep o nadaljevanju z dne 21. 10. 2004 v delu, ki se nanaša na dolžnika, potrdi in izvršba zoper njiju nadaljuje, dolžnika pa sta dolžna upniku povrniti vse stroške odgovora na ugovor in te pritožbe, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja obširne razloge, s katerimi izpodbija pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi bila dolžnika pasivna delničarja zgolj iz razloga, ker je bil vsak izmed njiju imetnik delnic, ki so predstavljale 0,61 % osnovnega kapitala družbe D d.d., pri čemer poudarja, da nista pojasnila in dokazala strukture delničarjev v izbrisani družbi. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da ni moglo preveriti, ali je bilo lastništvo koncentrirano v rokah manjšega števila delničarjev ali je bilo razpršeno, in je napravilo napačen sklep, da sta bila pasivna, prišlo pa je tudi samo s seboj v nasprotje, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke prvega odstavka (pravilno: drugega) odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Prvostopenjsko sodišče se ni opredelilo do navedb upnika iz njegovega odgovora na ugovora, kjer je že opozoril, da dolžnika nista pojasnila in dokazala strukture in razpršenosti delničarjev. Prvostopenjsko sodišče zmanjšuje vlogo obeh dolžnikov tudi na podlagi tega, ker je bila izbrisana družba delniška družba, pri čemer uveljavlja, da dolžnika nista podala nobenih ustreznih trditev in ne dokazov v smeri, da bi dokazovala, da sta bila pasivna družbenika oziroma delničarja in da nista imela vpliva ne na skupščini in ne kako drugače. Sodišče ni moglo ugotoviti vpliva dolžnikov ne na skupščini ne posredno preko nadzornega sveta, saj ni znana lastniška struktura delničarjev, oziroma je dolžnika nista ne zatrjevala niti dokazovala, in zato prvostopenjsko sodišče ne bi smelo izključiti njune aktivne vloge v izbrisani družbi. Pojasnjuje potrebno večino pri sprejemanju skupščinskih sklepov v skladu s takrat veljavnim Zakonom o gospodarskih družbah in na tej podlagi navaja tudi možnost, da bi bila na skupščini prisotna kot edina delničarja in tako vplivala na sprejem sklepov skupščine. Poudarja, da nista predložila nobenega dokaza glede tega, kdaj so bile skupščine družbe, kdo izmed delničarjev je bil prisoten na teh skupščinah, kdo so bili preostali delničarji in kolikšen delež v osnovnem kapitalu izbrisane družbe je imel posamezni delničar, tako da posledično ni mogoče ugotoviti, kako so se sklepi na skupščini družbe D d.d. sprejemali in kakšno vlogo sta imela dolžnika. Nadalje izpodbija stališče prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper delničarja prehoda obveznosti ni dokazoval z javno ali po zakonu overjeno listino v skladu s 24. členom ZIZ, v zvezi s čimer tudi opozarja, da bi sodišče, če je to sprejelo, moralo upoštevati, da je tak ugovor podal le drugi dolžnik, ne pa tudi prvi. Sklicuje se tudi na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-135/00), da je družbenik oziroma delničar izbrisane družbe iz sodnega registra brez likvidacije tisti, ki mora dokazati svojo pasivnost, sicer se domneva, da je aktiven. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Drugi dolžnik je na pritožbo zoper sklep z dne 5. 8. 2011 odgovoril in predlaga njeno zavrnitev kot neutemeljeno. Z isto vlogo pa vlaga tudi pritožbo zoper sklep z dne 7. 10. 2011, za katerega meni, da je brezpredmeten in s tem nepravilen ali vsaj prenagljen. Sklep je sodišče namreč izdalo naknadno, po tem, ko je že vsebinsko odločilo o ugovoru drugega dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe in mu v celoti ugodilo. Opozarja, da je glede na odločitev o razveljavitvi sklepa o nadaljevanju izvršbe v delu, ki se nanaša na nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi zoper drugega dolžnika, glede česar je bil tudi zavrnjen predlog za nadaljevanje izvršbe, izpodbijani sklep z dne 7. 10. 2011 kljub siceršnji materialnopravni pravilnosti s procesnega vidika brezpredmeten, neustrezen oziroma nepravilen, saj ustvarja situacijo, po kateri kljub sicer nepravnomočni odločitvi sodišča, da drugi dolžnik ni odgovoren za obveznost, ker ni bil aktivni družbenik, ostaja sklep o izvršbi v nerazveljavljenem delu še vedno v veljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi upnika zoper sklep z dne 5. 8. 2011:

5. Sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar ne iz razlogov, kot jih uveljavlja pritožnik, temveč zato, ker izrek nasprotuje razlogom.

6. Višje sodišče je že v sklepu II Ip 3188/2010 z dne 5. 5. 2010 (drugi odstavek na 5. strani) pojasnilo, da z ugovorom po 56.a členu ZIZ novi dolžnik izpodbija sklep o izvršbi, ki je bil v subjektivnem delu spremenjen s sklepom o nadaljevanju izvršbe, in tudi dodalo, da je (s takrat izpodbijanima sklepoma) sodišče odločalo o takšnem ugovoru. Z izpodbijanim sklepom z dne 5. 8. 2011 je sodišče prve stopnje ponovno odločalo o ugovorih dolžnikov, v katerih uveljavljata ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da obveznost ni prešla nanju, ker sta bila pasivna delničarja, vendar pa je v izreku sklepa (ki edino postane pravnomočen), v nasprotju z razlogi, poseglo v sklep o nadaljevanju izvršbe v delu, ki se nanaša na nadaljevanje z novimi izvršilnimi sredstvi zoper dolžnika. Odločilo torej je, kot da sta dolžnika vložila ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

7. Sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (takšno naravo ima tudi drugi del II. točke izreka sklepa z dne 21. 10. 2004) je mogoče izpodbijati le iz razloga, ki preprečuje izvršbo na novem izvršilnem sredstvu (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 18. 6. 1996). Odločitev v izpodbijanem sklepu bi bila v konkretnem primeru lahko le posledica ugoditve ugovoru iz 56.a člena ZIZ, s katerim se, kot je bilo že pojasnjeno, po izrecni zakonski določbi izpodbija sklep o izvršbi (v zvezi s sklepom o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom). Ugovor iz 56.a člena ZIZ, ki dopušča novemu dolžniku uveljavljati ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, je, tako kot ugovor po izteku roka, po svoji naravi izredno pravno sredstvo novega dolžnika, tako da je na njegovi podlagi dopusten poseg v sicer pravnomočni sklep o izvršbi, kolikor se nanaša na novega dolžnika.

8. Višje sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ na bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zato je bilo že iz tega razloga na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, treba sklep v izpodbijanih 1. in 2. točki izreka razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Višje sodišče se zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka ne opredeljuje do drugih pritožbenih navedb, pojasnjuje pa, da je Ustavno sodišče RS, poleg kriterijev za presojo aktivnosti oziroma pasivnosti družbenikov, ki jih je zapisalo v odločbi U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, v odločbi Up-1727/08 z dne 1. 4. 2010 podalo še dodatno razlago za primer, ko ima delničar v delniški družbi tako nizek delež, da ne more uveljavljati niti pravic manjšinskih delničarjev (v obravnavani zadevi sta kot pritožnika pred Ustavnim sodiščem nastopala ista dolžnika kot v tej izvršilni zadevi).

O pritožbi drugega dolžnika zoper sklep z dne 7. 10. 2011:

9. Višje sodišče je priznalo pravni interes drugega dolžnika za pritožbo zoper navedeni sklep kljub temu, da je bilo ugovoru po izteku roka glede prenehanja teka zakonskih zamudnih obresti ugodeno, saj je sklep, glede na stanje zadeve, dolžniku v korist le navidezno.

10. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo v izreku sklepa z dne 5. 8. 2011, ne glede na njegovo obrazložitev, vzpostavilo situacijo, da je ostal v veljavi pravnomočni sklep o izvršbi v zvezi s pravnomočnim delom sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper nova dolžnika (pritožba zoper ta del sklepa, ki je vmesni precesno-tehnični, ni bila vložena), sicer brez določitve izvršilnih sredstev. Odločitev v sklepu z dne 7. 10. 2011 takšno razumevanje stanja potrjuje, saj bi v nasprotnem primeru moralo sodišče drugemu dolžniku odreči pravni interes za ugovor.

11. Višje sodišče je glede na navedeno na pritožbo drugega dolžnika sklep z dne 7. 10. 2011 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj ponovno odloči o ugovorih iz 56.a člena ZIZ in nato, glede na vrsto odločitve (hkrati ali po pravnomočnosti sklepa o teh ugovorih), odloči še o ugovoru iz 56. člena ZIZ (upoštevaje tudi obstoj pravnega interesa drugega dolžnika za tak ugovor v primeru ponovne ugotovitve njegove pasivnosti kot delničarja).

O stroških pritožbenega postopka:

12. Višje sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za nov sklep o ugovorih iz 56.a člena in 56. člena ZIZ (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).