Jedro

Po povedanem pritožba torej nima prav, da bi sodišče prve stopnje ugotovljeno protipravno premoženjsko korist, ki si jo je takrat še mld. L. M. pridobil s tem kaznivim dejanjem v višini 2.069,59 EUR moralo znižati za znesek 145,00 EUR, kar predstavlja znesek poškodovanih in zaseženih bankovcev in še za znesek 50,00 EUR, kar je znesek, ki ga je mld. L. M. kot uslugo za zamenjavo poškodovanega za neoporečen denar izročil J. P., ki si je na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 50,00 EUR.

Izrek

I. Pritožba zagovornika mld. L. M. se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožnika se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče v času storitve očitanih kaznivih dejanj mld. L. M. in mld. J. P. izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva, pri čemer pa je mld. L. M. izreklo še navodilo, da se je dolžan udeležiti programa socialnega treninga. V skladu s členom 484 ZKP je odločilo, da bremenijo stroški postopka proračun, oškodovanega V. S. pa je s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 360,00 EUR napotilo na pravdo. Na podlagi šestega odstavka člena 245 KZ-1 je odvzelo 145,00 EUR. Na podlagi drugega odstavka člena 75 v zvezi s členom 74 KZ-1 pa je še odločilo, da mora J. P. plačati 50,00 EUR, kar ustreza premoženjski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem, mld. L. M. pa mora plačati 2.069,59 EUR, kar ustreza premoženjski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem. L. M. je dovolilo, da navedeni znesek plača v 24-ih obrokih po 86,23 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 30. dan po pravnomočnosti sklepa. Posledično je še odločilo, da po prvem odstavku člena 97 ZKP bremenijo nagrada in stroški ter izdatki zagovornikov po uradni dolžnosti proračun.

2. Taki odločitvi nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo L. M. po svojem zagovorniku z uveljavljanjem pritožbenih razlogov kršitev zakona in določb ZKP in predlaga, da se pritožbi tako ugodi, da se napadeni sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v točkah III in IV izreka izpodbijanega sklepa) delno spremeni tako, da se L. M. odvzame premoženjska korist v višini 1.874,59 EUR, katero se mu dovoli plačati v 24-ih zaporednih mesečnih obrokih, kot je to že odločilo prvo sodišče. 3. Pritožba je neutemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhajajo naslednje ugotovitve: - ODT v Celje je v predlogu za izrek vzgojnega ukrepa z dne 23. 9. 2021 predlagalo, da se mld. L. M. zaradi storitve kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku člena 206 KZ-1 in kaznivega dejanja pranja denarja po drugem in prvem odstavku člena 245 KZ-1 ter obd. mld. J. P. zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku člena 245 KZ-1 izreče ukrep nadzorstva organa socialnega varstva po členu 78 KZ skupaj z navodilom po 9. točki drugega odstavka člena 77 KZ-1, torej, da se morata oba udeležiti programov socialnega treninga - senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je po obsežno izvedenem dokaznem postopku presodil, da je utemeljen očitek mld. L. M., da je storil kaznivo dejanje ropa po prvem odstavku člena 206 KZ-1 in kaznivo dejanje pranja denarja po prvem odstavku člena 245 KZ-1, mld. J. P. pa kaznivo dejanje pranja denarja po prvem odstavku člena 245 KZ-1 - v točki 9) izpodbijanega sklepa je s prepričljivimi razlogi obrazložilo krivdo obeh storilcev, ki sta bila v času storitve očitanih jima kaznivih dejanj še mladoletna, nato pa je utemeljilo tudi svojo odločitev za izrek vzgojnih ukrepov vsakemu izmed njiju - v točkah 13) do 16) pa je odločilo tudi o priglašenem premoženjskopravnem zahtevku s strani V. S. (360,00 EUR), o odvzemu zaseženih bankovcev v skupni višini 145,00 EUR in pod točko 15) o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi obeh mladoletnikov.

5. Pritožba dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo prvo sodišče ne problematizira, izpodbijani sklep pa napada zaradi odločitev v točkah III) in IV) izreka izpodbijanega sklepa, ko je prvo sodišče odločilo glede odvzema poškodovanih in zaseženih bankovcev v višini 145,00 EUR in glede plačila protipravno pridobljene premoženjske koristi obeh mladoletnikov. Trdi, da je izrek v izpodbijanem sklepu v točki IV) v nasprotju s predhodno točko III) istega sklepa in tudi v nasprotju z določbami členov 74 in 75 KZ-1. Iz pritožbeno neproblematizirane ugotovitve prvega sodišča, da je bil oškodovanki P. d.o.o. zaradi ropa, ki ga je storil takrat mld. L. M., ugotovljen manjko v višini 2.069,59 EUR, je po prepričanju pritožbe izračun protipravne premoženjske koristi, kot je ugotovilo prvo sodišče, nepravilen, saj le-ta za oba mladoletnika skupaj ne bi smel presegati 2.069,59 EUR. Pritožba je prepričana, da prvo sodišče ni upoštevalo, da je pod točko III) izpodbijanega sklepa odločilo o zasegu in odvzemu bankovcev v višini 145,00 EUR, v točki IV) pa je še dodatno J. P. naložilo v plačilo 50,00 EUR, L. M. pa znesek 2.069,59 EUR, kar pa po prepričanju pritožbe pomeni, da je prvo sodišče dejansko odvzelo premoženjsko korist v skupnem znesku 2.264,59 EUR, čeprav je premoženjska korist nastala le v znesku 2.069,59 EUR, kar pomeni, da bi slednji znesek prvo sodišče ob pravilnem razlogovanju pridobitve protipravne premoženjske koristi moralo zmanjšati za znesek 195,00 EUR (145,00 EUR, kar mu je odvzeto že po točki III) izreka izpodbijanega sklepa in 50,00 EUR, kar je odvzetu J. P.).

6. S takimi pritožbenimi navedbami pritožba uveljavlja pritožbeni razlog kršitev zakona v vprašanju glede odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi, vendar pa je tak pritožbeni očitek neutemeljen.

7. Pritožba pravilno povzema, da po določbah člena 74 KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega in da se takšna korist odvzame s sodno odločbo, s katero je bilo ugotovljeno kaznivo dejanje, to pa je sodišče dolžno storiti tudi v primeru, če gre za mladoletne storilce kaznivega dejanja.

8. V točki 14) izpodbijanega sklepa je prvo sodišče natančno pojasnilo, da so v predkazenskem postopku organi odkrivanja in pregona zavarovali in zasegli obarvane in delno poškodovane bankovce v skupni višini 145,00 EUR, ki so jih z odredbo o ravnanju s KCD dne 14. 9. 2020 izročili prvemu sodišču v sodno hrambo, iz zaznamka na listni št. 138 pa izhaja, da gre za 145 bankovcev, ki so uničeni, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je v skladu z določbo šestega odstavka člena 245 KZ-1, ki sodišču nalaga, da denar oziroma premoženje, ki izvira iz kaznivega dejanja pranja denarja odvzame, tako zasežene bankovce odvzelo. Te odločitve pritožba sicer ne problematizira, vendar pa nasprotuje odločitvi prvega sodišča, ker tega zneska ni upoštevalo pri izračunu protipravne premoženjske koristi, ki si jo je s kaznivim dejanjem ropa po določbi prvega odstavka člena 206 KZ-1, kot je zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, pridobil takrat mld. L. M. 9. Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, je dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje zanesljivo pokazal, da je zaradi storitve kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku člena 206 KZ-1 oškodovanki – P. d.o.o. nastal manjko v višini 2.069,59 EUR. Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu, kar pa očitno pritožba spregleda, pa izhaja, da je takrat mld. L. M. nekaj dni po storitvi prvo očitanega kaznivega dejanja storil še kaznivo dejanje pranja denarja po določbi prvega odstavka člena 245 KZ-1, saj je skupaj s prijatelji 27. 11. 2018 prišel v lokal C. na A. cesti v X. in plačal zapitek z bankovcem za 20,00 EUR, ki je bil, kot je prvo sodišče sledilo priči V. S., že obarvan z nekakšno barvo, nekaj minut kasneje pa je takrat mld. L. M. V. S. prosil za menjavo bankovcev še v skupni vrednosti 300,00 EUR (dvakrat po 150,00 EUR) z razlago, da so se mu bankovci v torbi obarvali zaradi razlitega črnila in vse te bankovce mu je priča V. S. zamenjal. Ko pa jih je kasneje v trgovini želel spraviti v denarni obtok, pa mu to zaradi zaznave poslujočega osebja v trgovini ni uspelo, zato je vse bankovce odnesel na policijo. Navedeno pomeni, da je takrat mld. L. M. v lokalu C. na A. cesti v X. spravil v obtok z zamenjavo z V. S. 320,00 EUR.

Prav tako je prvo sodišče, kar pritožba prav tako spregleda, ugotovilo, da je takrat mld. J. P. po dogovoru z mld. L. M. v času od 21. 11. 2018 do 31. 12. 2018 v gostinskem lokalu B. na P. ulici v X. zamenjal 200,00 EUR obarvanega denarja, ki ga je prejel od mld. L. M., v zameno pa je od njega prejel 50,00 EUR.

10. Take ugotovitve so utemeljeno prvemu sodišču nudile podlago za zaključek o tem, da si je takrat mld. L. M. z izvršitvij0 kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku člena 206 KZ-1 pridobil protipravno premoženjsko korist 2.069,59 EUR, kajti tako v C. na A. ulici v X., kot tudi gostinskem lokalu B. na P. ulici v X. je uspel z zamenjavo spraviti v denarni obtok več kot 500,00 EUR obarvanega denarja, ki ga je zamenjal za neoporečen (neobarvan) denar. Organi odkrivanja in pregona so sicer iz denarnega obtoka uspeli zaseči in zavarovati le 145,00 EUR poškodovanih in obarvanih bankovcev, kar pa glede na ugotovitve o skupni zamenjavi poškodovanih in obarvanih bankovcev za neoporečen denar ne daje podlage za zaključek o tem, da bi moralo prvo sodišče skupni znesek protipravne premoženjske koristi v višini 2.069,59 EUR zmanjšati za 145,00 EUR, ki predstavlja le del obarvanega denarja, ki ga je uspel takrat mld. L. M. spraviti v denarni obtok z zamenjavo za neoporečen denar.

11. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi za mld. L. M. moralo prvo sodišče znižati še za znesek 50,00 EUR, ki je bil odvzet J. P. Kot izhaja iz nespornih ugotovitev v izpodbijanem sklepu, ki pritožbeno prav tako niso problematizirane, je takrat mld. J. P. v času od 21. 11. 2018 do 31. 12. 2018 v gostinskem lokalu B. na P. ulici v X. v dogovoru z mld. L. M. zamenjal 200,00 EUR obarvanega denarja, ki ga je prejel od M. in za katerega je tudi vedel, da izvira iz kaznivega dejanja ropa, vse pa je storil z namenom, da bi zakril njegov izvor, za uslugo zamenjave denarja v gostinskem lokalu pa je od L. M. prejel 50,00 EUR. S takim ravnanjem je mld. J. P. po ugotovitvah prvega sodišča storil kaznivo dejanje pranja denarja, ki je povsem samostojno kaznivo dejanje po določbi prvega odstavka člena 245 KZ-1 in ki ni v direktni zvezi s kaznivim dejanjem ropa po določbi prvega odstavka člena 206 KZ-1, ki ga je, kot je zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, storil takrat mld. L. M. Zato je prvo sodišče povsem pravilno višino protipravne premoženjske koristi za J. P. ugotavljalo le v obsegu opisa storitve kaznivega dejanja, ki se slednjemu očita in zanesljivo ugotovilo, da si je le-ta na opisan način s tem, ko je za uslugo pri zamenjavi obarvanega denarja za neoporečen denar v lokalu B. v X. prejel 50,00 EUR s strani L. M., pridobil tudi protipravno premoženjsko korist v višini 50,00 EUR. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča prvo sodišče ni imelo nobene podlage, da bi navedeni znesek kakorkoli upoštevalo pri pridobljeni protipravni premoženjski koristi glede kaznivega dejanja, ki se očita mld. L. M. pod točko I) predloga za izrek vzgojnega ukrepa s strani ODT Celje z dne 23. 9. 2021. 12. Po povedanem pritožba torej nima prav, da bi sodišče prve stopnje ugotovljeno protipravno premoženjsko korist, ki si jo je takrat še mld. L. M. pridobil s tem kaznivim dejanjem v višini 2.069,59 EUR moralo znižati za znesek 145,00 EUR, kar predstavlja znesek poškodovanih in zaseženih bankovcev in še za znesek 50,00 EUR, kar je znesek, ki ga je mld. L. M. kot uslugo za zamenjavo poškodovanega za neoporečen denar izročil J. P., ki si je na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 50,00 EUR.

13. Ker s tako odločitvijo, ko je prvo sodišče mld. L. M. naložilo v plačilo znesek 2.069,59 EUR protipravno pridobljene premoženjske koristi, mld. J. P. pa 50,00 EUR, v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni kršilo določb členov 74 in 75 KZ-1, saj je pravilno ugotovilo obseg protipravno pridobljene premoženjske koristi, zato je pritožbeni očitek o kršitvi zakona in o kršitvi postopkovnih določb v zvezi z odločanjem o odvzemu protipravne premoženjske koristi, neutemeljen.

14. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo zagovornika L. M. zavrniti kot neutemeljeno (določba člena 391 ZKP) in izpodbijani sklep v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej uradoma (določba prvega odstavka člena 383 ZKP), potrditi.

15. Že prvo sodišče je v skladu s prvim odstavkom člena 484 ZKP odločilo, da stroški tega kazenskega postopka iz razloga, ker oba mladoletnika nimata lastnih prihodkov in premoženja, bremenijo proračun. Zato iz istih razlogov pritožniku ne bo potrebno plačati stroška pritožbenega postopka, to je sodne takse.