Jedro

Jedro

V pritožbi tožnica sicer zatrjuje in dokazuje, da denarna sredstva na konkretnem transakcijskem računu uporablja za plačevanje vseh stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem njene kmetijske dejavnosti. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da tožnica navedb in dokazov v tej smeri v samem predlogu za taksno olajšavo ni podala in gre zato za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati.

V pritožbi tožnica sicer zatrjuje in dokazuje, da denarna sredstva na konkretnem transakcijskem računu uporablja za plačevanje vseh stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem njene kmetijske dejavnosti. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da tožnica navedb in dokazov v tej smeri v samem predlogu za taksno olajšavo ni podala in gre zato za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo: primarni predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka); podredni predlog tožnice za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (II. točka izreka); podredni predlog tožnice za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (III. točka izreka), in podredni predlog tožnice za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (IV. točka izreka).

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo: primarni predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka); podredni predlog tožnice za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (II. točka izreka); podredni predlog tožnice za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (III. točka izreka), in podredni predlog tožnice za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (IV. točka izreka).

2.Tožnica v pravočasni pritožbi predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da je stanje denarnih sredstev na njenem transakcijskem računu na dan 30. 11. 2024 znašalo + 14.836,11 EUR, in da ob takšnem stanju denarnih sredstev plačilo sodne takse v znesku 1.893 EUR ne bi ogrozilo tožničinega preživljanja. Navaja, da je nosilka kmetijskega gospodarstva s št. KMG MID gospodarstva ..., ki se nahaja na naslovu tožnice ... To izhaja iz priloženih listin, zlasti iz naslovne strani zbirne vloge 2024 in naslovne strani zvezka zapisov za rejca goveda za leto 2023 ter odločbe FURS z dne 18. 7. 2023. Tožnica v okviru tega kmetijskega gospodarstva opravlja kmetijsko dejavnost. Prihodki od kmetijske dejavnosti prihajajo na njen transakcijski račun, v katerega stanje je vpogledalo sodišče. Prav tako na isti transakcijski račun prihaja njena plača.

2.Tožnica v pravočasni pritožbi predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da je stanje denarnih sredstev na njenem transakcijskem računu na dan 30. 11. 2024 znašalo + 14.836,11 EUR, in da ob takšnem stanju denarnih sredstev plačilo sodne takse v znesku 1.893 EUR ne bi ogrozilo tožničinega preživljanja. Navaja, da je nosilka kmetijskega gospodarstva s št. KMG MID gospodarstva ..., ki se nahaja na naslovu tožnice ... To izhaja iz priloženih listin, zlasti iz naslovne strani zbirne vloge 2024 in naslovne strani zvezka zapisov za rejca goveda za leto 2023 ter odločbe FURS z dne 18. 7. 2023. Tožnica v okviru tega kmetijskega gospodarstva opravlja kmetijsko dejavnost. Prihodki od kmetijske dejavnosti prihajajo na njen transakcijski račun, v katerega stanje je vpogledalo sodišče. Prav tako na isti transakcijski račun prihaja njena plača.

Tožnica denarna sredstva na tem transakcijskem računu uporablja za plačevanje vseh stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti, in znašajo v povprečju od 30.000 EUR do 40.000 EUR letno, ter zajemajo stroške za hrano (krma, vitaminski dodatki) in veterinarsko oskrbo živali, nabavo semen za setev koruze (na 3 ha kmetijskih površin), nabavo semen za setev pšenice in ječmena (na 1 ha kmetijskih površin), nabavo semen za setev travin (na 10 ha kmetijskih površin), nabavo goriva za delo s traktorji, stroške vzdrževanja kmetijske mehanizacije (servisi, popravila, nabava rezervnih delov in potrošnega materiala, kot npr. gume, akumulatorji, motorno olje). Delo na kmetiji se opravlja strojno, npr. žetev in spravilo travnate silaže in koruzne krme. Samo za gorivo za traktor, s katerim se opravlja to delo, se porabi 6.000 EUR. Delno so ti stroški razvidni iz priložene odločbe FURS z dne 18. 7. 2023, ki se nanaša na vračilo trošarine v znesku 862,60 EUR za 3.679,55 litrov goriva. Vendar tožnica pojasnjuje, da dejansko za kmetijske namene porabi precej več goriva, količina 3.679,55 litrov je namreč določena normativno. K vsem navedenim stroškom je dodati še stroške vzdrževanja kmetijskih strojev. Tožnica primeroma prilaga tudi račun z dne 5. 3. 2025 v znesku 64,50 EUR za nakup krmil in dodatkov h krmi, ter pojasnjuje, da ji tovrsten strošek v tej višini nastaja enkrat tedensko, kar mesečno znaša cca. 250 EUR.

Tožnica denarna sredstva na tem transakcijskem računu uporablja za plačevanje vseh stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti, in znašajo v povprečju od 30.000 EUR do 40.000 EUR letno, ter zajemajo stroške za hrano (krma, vitaminski dodatki) in veterinarsko oskrbo živali, nabavo semen za setev koruze (na 3 ha kmetijskih površin), nabavo semen za setev pšenice in ječmena (na 1 ha kmetijskih površin), nabavo semen za setev travin (na 10 ha kmetijskih površin), nabavo goriva za delo s traktorji, stroške vzdrževanja kmetijske mehanizacije (servisi, popravila, nabava rezervnih delov in potrošnega materiala, kot npr. gume, akumulatorji, motorno olje). Delo na kmetiji se opravlja strojno, npr. žetev in spravilo travnate silaže in koruzne krme. Samo za gorivo za traktor, s katerim se opravlja to delo, se porabi 6.000 EUR. Delno so ti stroški razvidni iz priložene odločbe FURS z dne 18. 7. 2023, ki se nanaša na vračilo trošarine v znesku 862,60 EUR za 3.679,55 litrov goriva. Vendar tožnica pojasnjuje, da dejansko za kmetijske namene porabi precej več goriva, količina 3.679,55 litrov je namreč določena normativno. K vsem navedenim stroškom je dodati še stroške vzdrževanja kmetijskih strojev. Tožnica primeroma prilaga tudi račun z dne 5. 3. 2025 v znesku 64,50 EUR za nakup krmil in dodatkov h krmi, ter pojasnjuje, da ji tovrsten strošek v tej višini nastaja enkrat tedensko, kar mesečno znaša cca. 250 EUR.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) sodišče stranko v celoti ali delno oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodišče v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Skladno z drugim odstavkom 11. člena ZST-1 lahko sodišče stranki tudi odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo takse, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

4.Po prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) sodišče stranko v celoti ali delno oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodišče v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Skladno z drugim odstavkom 11. člena ZST-1 lahko sodišče stranki tudi odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo takse, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5.Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se skladno s prvim odstavkom 12.a člena ZST-1 ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 12.a člena ZST-1).

5.Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se skladno s prvim odstavkom 12.a člena ZST-1 ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 12.a člena ZST-1).

6.Po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) se šteje, da je prosilec upravičen do brezplačne pravne pomoči, če njegov lastni dohodek ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre-1).

6.Po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) se šteje, da je prosilec upravičen do brezplačne pravne pomoči, če njegov lastni dohodek ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre-1).

7.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je povprečni mesečni dohodek tožnice v zadnjih treh mesecih znašal 1.225,33 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 969,79 EUR (2 x 484,88 EUR). Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Že upoštevaje dohodkovni kriterij se tako višje sodišče strinja, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev v celoti, niti pogojev za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 1.893 EUR.

7.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je povprečni mesečni dohodek tožnice v zadnjih treh mesecih znašal 1.225,33 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 969,79 EUR (2 x 484,88 EUR). Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Že upoštevaje dohodkovni kriterij se tako višje sodišče strinja, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev v celoti, niti pogojev za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 1.893 EUR.

8.Še toliko bolj pa navedeno velja glede na dejansko ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je bilo na dan 30. 11. 2024 stanje na transakcijskem računu tožnice pri Banki d. d. + 14.836,11 EUR.

8.Še toliko bolj pa navedeno velja glede na dejansko ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je bilo na dan 30. 11. 2024 stanje na transakcijskem računu tožnice pri Banki d. d. + 14.836,11 EUR.

Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, bi tožnici tudi po plačilu takse v znesku 1.893 EUR še vedno ostalo na razpolago 12.943,11 EUR.

Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, bi tožnici tudi po plačilu takse v znesku 1.893 EUR še vedno ostalo na razpolago 12.943,11 EUR.

9.V pritožbi tožnica sicer zatrjuje in dokazuje, da denarna sredstva na konkretnem transakcijskem računu uporablja za plačevanje vseh stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem njene kmetijske dejavnosti. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da tožnica navedb in dokazov v tej smeri v samem predlogu za taksno olajšavo ni podala in gre zato za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Tožnica namreč niti ne zatrjuje, da navedenega brez svoje krivde ne bi mogla navajati in dokazovati že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

9.V pritožbi tožnica sicer zatrjuje in dokazuje, da denarna sredstva na konkretnem transakcijskem računu uporablja za plačevanje vseh stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem njene kmetijske dejavnosti. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da tožnica navedb in dokazov v tej smeri v samem predlogu za taksno olajšavo ni podala in gre zato za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Tožnica namreč niti ne zatrjuje, da navedenega brez svoje krivde ne bi mogla navajati in dokazovati že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Že iz navedenega razloga je tako pravilna tudi odločitev o zavrnitvi podredno vloženih predlogov za odlog oziroma za obročno plačilo sodne takse za prvostopenjski postopek v višini 1.893 EUR. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo (prim. peti in šesti odstavek 12.a člena ZST-1), pravilno zaključilo, da denarna sredstva, s katerimi se preživlja tožnica, ne bi bila občutno zmanjšana niti s takojšnjim plačilom sodne takse v celotnem znesku (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

Že iz navedenega razloga je tako pravilna tudi odločitev o zavrnitvi podredno vloženih predlogov za odlog oziroma za obročno plačilo sodne takse za prvostopenjski postopek v višini 1.893 EUR. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo (prim. peti in šesti odstavek 12.a člena ZST-1), pravilno zaključilo, da denarna sredstva, s katerimi se preživlja tožnica, ne bi bila občutno zmanjšana niti s takojšnjim plačilom sodne takse v celotnem znesku (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

10.Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, višje sodišče pa ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Neutemeljeno pritožbo je zato zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

10.Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, višje sodišče pa ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Neutemeljeno pritožbo je zato zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

-------------------------------

-------------------------------

1Glej na primer VSL sklep II Cp 2032/2022 z dne 28. 11. 2023.

1Glej na primer VSL sklep II Cp 2032/2022 z dne 28. 11. 2023.

2Po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje zavezanca štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu (kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja), hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.

2Po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje zavezanca štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu (kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja), hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.

3Prim. tudi VSL sklep II Cp 996/2022 z dne 13. 4. 2023 in VSL sklep II Cp 1367/2019 z dne 23. 7. 2019.

3Prim. tudi VSL sklep II Cp 996/2022 z dne 13. 4. 2023 in VSL sklep II Cp 1367/2019 z dne 23. 7. 2019.

4Glej na primer VSL sklep II Cpg 33/2021 z dne 25. 2. 2021, VSL sklep I Cp 1550/2020 z dne 21. 9. 2020, VSL sklep I Cpg 322/2019 z dne 27. 5. 2019 in drugi.

4Glej na primer VSL sklep II Cpg 33/2021 z dne 25. 2. 2021, VSL sklep I Cp 1550/2020 z dne 21. 9. 2020, VSL sklep I Cpg 322/2019 z dne 27. 5. 2019 in drugi.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 12a, 12a/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 12a, 12a/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.