Jedro

Tožbeni zahtevek za ugotovitev pridobitve služnostne pravice voženj z vsemi prometnimi sredstvi pokriva tudi služnostno pravico voženj z določenimi posameznimi (manjšimi) prevoznimi sredstvi, pa tudi služnostno pravico voženj le za določen letni čas.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem zavrnilnem delu in v izreku o stroških postopka razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji v korist tožnikove parcele štev. 176, vl. št. 401 k.o. Ž. n. služnostna pravica hoje po obstoječi poti preko služečih zemljišč parc. št. 177, 178/1 in 178/10, vse vl. št. 13 k.o. Ž. n. Toženka je dolžna izstaviti tožnikoma listino, sposobno za vpis ugotovljene služnosti v zemljiški knjigi. Višji tožbeni zahtevek za ugotovitev služnostne pravice voženj z vsemi vozili po obstoječi poti ter za izstavitev takšni služnosti ustrezne listine za vpis v zemljiško knjigo, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Tožnika sta dolžna povrniti toženki 10.800,00 SIT stroškov postopka.

Zoper sodbo v zavrnilnem delu ter v izreku o stroških vlagata pritožbo tožnika, uveljavljata pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagata razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Parc. št. 176 k.o. Županje njive je vpisana kot njiva in se je še po II. svetovni vojni obdelovala kot njiva. Takrat je bilo potrebno več prevozov in več prehodov, trasa služnostne poti je bila tudi bolj vidna in bolj utrjena. V zadnjem času, ko je gospodujoče zemljišče v naravi travnik, sta letno potrebna le eden ali dva prevoza. Tožnika sta v svojih navedbah zatrjevala, da so posestni predniki morali skleniti ustrezen dogovor glede vtoževane služnostne pravice. Prevozi so obstajali, to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. V zadnjem času so prevozi postali redki, vendar to ne pomeni, da je služnostna pravica hoje in vožnje ugasnila. Le obseg njenega izvrševanja je bil zmanjšan. Sodišče prve stopnje napačno uporabi materialno pravo, ko v celoti zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev služnostne pravice vožnje z vsemi vozili. Vožnja je na vsak način mogoča s konjem in vozom. če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je služnostna pravica izvrševala z redkimi vožnjami, s konjem in vozom oziroma z manjšim traktorjem, potem bi moralo v takšnem obsegu ugotoviti obstoj služnostne pravice vožnje. Tudi sezonska služnost je vsebovana v tožbenem zahtevku. Ne drži, da bi vožnja z vsemi vozili predstavljala razširitev služnosti. O tem bi se moral opredeliti izvedenec ustrezne stroke. Napačen je sklep o stroških.

V odgovoru na pritožbo toženka predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemljene.

Pritožba je utemeljena.

V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (člen 2/1 Zakona o pravdnem postopku - Ur.l.SFRJ št. 4/77-29/90 - v nadaljnjem besedilu ZPP), kar pomeni, da lahko prisodi tudi manj, kot tožnik zahteva. Vtoževana ugotovitev obstoja služnostne pravice voženj z vsemi vozili pokriva tudi služnostno pravico voženj z določenimi posameznimi (manjšimi) prevoznimi sredstvi, pa tudi služnostno pravico voženj le za določen letni čas (člen 49/2 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Ur.l.SFRJ št. 6/80, 20/80 in 36/90 - v nadaljnjem besedilu ZTLR). Gre le za kvantitativno razliko.

Zavrnitev zahtevka za ugotovitev obstoja služnostne pravice voženj z vsemi vozili z obrazložitvijo, da tožnik oziroma njuni predniki služnostne pravice v takšnem obsegu niso mogli priposestvovati, pomeni zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da se je po sporni poti včasih tudi peljalo z manjšim vprežnim vozom zaradi spravila sena, butar in stelje. V kolikor so te prvostopne ugotovitve točne, je potrebno presoditi, če ni morda s priposestvovanjem pridobljena služnostna pravica voženj v obsegu uporabljanih prometnih sredstev (člen 54 ZTLR).

Pritožba ponavlja trditve tožnikov, da je vtoževano gospodujoče zemljišče po katastrski kulturi njiva in kot takšno naj bi se to zemljišče obdelovalo še po drugi svetovni vojni. Slednje dejstvo sicer potrdi le tožnik v svoji izpovedi (list. št. 26), vendar prvostopna sodba o tem nima razlogov (člen 58/3 ZTLR). Brez odmeva v izpodbijani sodbi so tudi navedbe tožnikov o dogovoru pravnih prednikov pravdnih strank, na podlagi katerega naj bi se dovoljevala služnostna pravica prehoda in prevoza po služečem zemljišču. Z dogovorm se stvarna služnost le ustanovi, ne pa tudi pridobi (člen 52 ZTLR), vendar bi ta zatrjevana dejstva utegnila vplivati na zahtevek tožnikov za izstavitev listine, sposobne za vpis dogovorjene služnosti v zemljiško knjigo. V izpodbijanem delu sodba prve stopnje tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je pomanjkljivost, ki onemogoča njen preizkus (13. točka 2. odst. 354. člena ZPP).

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh dejstev, pomembnih za pravilno in zakonito odločitev v sporu. Posledica nepopolno in morda tudi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter navedenih kršitev postopka je ugoditev pritožbi, razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu ter vrnitev zadeve istemu sodišču v tem obsegu v novo sojenje (člen 369/1 in 370/1 ZPP).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje na podlagi proste presoje dokazov (člen 8 ZPP) s stopnjo prepričanja ugotovi vsa dejstva, odločilna za pravilno in zakonito razsojo v sporu. Pri tem naj upošteva vsa pravotvorna dejstva, s katerimi tožnika utemeljujeta tožbeni zahtevek. V primeru ugoditve tožbenemu zahtevku po sodbi v izpodbijanem delu, pa naj sodišče prve stopnje posveti pozornost tudi dejstvu, da tožnika vtožujeta služnostno pravico voženj po obstoječi poti, glede katere pa podatki spisa kažejo, da niti tožnika ne vesta, kje (v travniškem delu) naj bi trasa poti dejansko potekala (list. št. 17). Tožba mora namreč obsegati določen zahtevek (člen 186/1 ZPP).

Posledica delne razveljavitve odločitve v glavni stvari je tudi razveljavitev izreka o stroških postopka, glede na mogoč drugačen končni uspeh v pravdi (načelo uspeha v pravdi - člen 154 ZPP). Ob novi odločitvi o stroških postopka naj sodišče prve stopnje presodi tudi tozadevna pritožbena stališča. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na členu 166/4 ZPP.

Določila ZTLR in ZPP so uporabljena na podlagi člena 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).