Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožniki v predlogu celo sámi navajajo, da sta tožbi drugega tožnika zoper Okrožno sodišče v Ljubljani in razpravljajočo sodnico ter zoper sodnico Višjega sodišča v Ljubljani že delegirani na (dve) drugi stvarno pristojni sodišči. Dejstvo, da je drugi tožnik vložil navedeni tožbi (ki se bosta obravnavali pred Okrožnim sodiščem v Celju in Okrožnim sodiščem v Novem mestu) namreč samo po sebi ne zadošča za utemeljenost njihovega predloga v tej zadevi. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani ni manjše sodišče (samo na pravdnem oddelku opravlja sodniško službo 21 sodnikov). Sicer pa predlagatelji tudi konkretizirano ne trdijo, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani (čeprav jih poimensko naštejejo). Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prva tožnica, tretji in četrti tožnik ter peta tožnica ponovno predlagajo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi okrnjenega videza nepristranskosti Okrožnega sodišča v Ljubljani. Navajajo, da je drugi tožnik vložil odškodninsko tožbo zoper Okrožno sodišče v Ljubljani in razpravljajočo sodnico A. A. ter zoper sodnico Višjega sodišča v Ljubljani dr. B. B., kar vzbuja pri njih dvom v nepristranskost sojenja Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani. Peta tožnica ob tem opozarja, da ni pomembno samo, da je dejansko zagotovljeno nepristransko sojenje, temveč tudi t. i. videz nepristranskosti sojenja. Zaradi navedenega predlagajo, naj Vrhovno sodišče določi za postopanje in odločanje v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče (zunaj območja Višjega sodišča v Ljubljani).

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti in v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelji delegacije morajo zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču. 4. Okoliščine, ki jo navajajo predlagatelji, ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ v smislu 67. člena ZPP. Najprej je treba pojasniti, da so odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se tožnikom poraja dvom v pravilnost postopanja in odločitve razpravljajoče sodnice ter v njeno nepristranskost, morajo prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Nadalje Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožniki v predlogu celo sámi navajajo, da sta tožbi drugega tožnika zoper Okrožno sodišče v Ljubljani in razpravljajočo sodnico ter zoper sodnico Višjega sodišča v Ljubljani že delegirani na (dve) drugi stvarno pristojni sodišči. Dejstvo, da je drugi tožnik vložil navedeni tožbi (ki se bosta obravnavali pred Okrožnim sodiščem v Celju in Okrožnim sodiščem v Novem mestu) namreč samo po sebi ne zadošča za utemeljenost njihovega predloga v tej zadevi.1 Druga pomembna okoliščina je, da pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani ni manjše sodišče (samo na pravdnem oddelku opravlja sodniško službo 21 sodnikov). Sicer pa predlagatelji tudi konkretizirano ne trdijo, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani (čeprav jih poimensko naštejejo). Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

5. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Tudi sklicevanje tožnikov na zadevo VS RS I R 74/2022 ni primerljivo z obravnavano zadevo.