Jedro

Morebitna kršitev postopka, po katerem se sprejema odločitev o postavitvi prometne signalizacije, sama po sebi še ne pomeni, da je bila postavitev cestnega ogledala na mesto, kjer stoji, samovoljna.

Četudi bi se izkazalo, da delček ogledala sega v zračni prostor nepremičnine, ki je v posesti tožnika, bi šlo za poseg neznatnega pomena - gre za neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima bistvenega praktičnega pomena zanj in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, po katerem sta toženki dolžni odstraniti cestno ogledalo s parcele št. 854/3 k.o. X z mesta, ki se nahaja ob tromeji parcel 502/1, 512 in 854/3, vse k.o. X in ki otežuje dostop s kmetijsko mehanizacijo na zemljišče parc. št. 512 k.o. X, in zemljišče parc. št. 854/3 k.o.X vzpostaviti v prvotno stanje tako, da bo z njega ponovno možno dostopati do zemljišča parc. št. 512 tudi s kmetijsko mehanizacijo, in (2) po katerem se toženkama prepoveduje posegati v posest tožnika na nepremičnini parc. št. 512, tako da bi na navedenem mestu postavili ogledalo, ki bi oteževalo dostop do parc. št. 512. 2. Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V sklepu je pravilno ugotovljeno, da je bila tožnikova posest motena. Bistveno v zadevi je vprašanje, ali se celotno ogledalo nahaja na cesti kot javnem dobru ali tudi na tožnikovi nepremičnini. Sodišče bi zato moralo izvesti dokaz z izvedencem geodetske stroke.

Razlogi sklepa so med seboj v nasprotju in je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V 13. točki obrazložitve je navedeno, da pri postavitvi prometnega znaka niso bila upoštevana postopkovna pravila, in da ni bilo protipravnosti.

Napačno je stališče sklepa, da bi moral tožnik uveljavljati protipravnost v upravnem postopku. Ugotavljanje dejstev, pomembnih za uporabo tretjega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ne more biti le v domeni upravnega postopka.

3. Toženki nista odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da je nosilec ogledala postavljen na zemljišču parc. št. 854/3 k.o. X, ki predstavlja javno dobro v lasti prve toženke in je del javne ceste, - da je mesto postavitve ob tromeji med javno cesto parc. št. 502/1k.o. X ki ni v lasti niti v posesti tožnika, parc. št. 512/0 k.o. X, ki je v lasti tožnikovega očeta in predstavlja del kmetije, ki jo upravlja in jo ima v soposesti tožnik, in parc. št. 854/3 k.o. X, ki v naravi predstavlja javno cesto, - da do parc. št. 512/0 k.o. X vodi pot z javne ceste 854/3 k.o. X, po kateri se tožnik več let vozi z avtomobilom, traktorjem in drugo mehanizacijo, uporablja pa jo le ob uporabi kmetijske mehanizacije in ob spravilu sena in ne vsakodnevno, - da je po postavitvi ogledala dostop do senika otežen, ne pa onemogočen (za dostop do senika mora z vozilom narediti večji lok in zapeljati tudi na del desnega cestišča javne ceste), - da sta toženki s postavitvijo ogledala v kot tromeje nepremičnin ravnali na način, ki najmanj intenzivno posega v izvrševanje tožnikove posesti, - da je bila postavitev ogledala zaradi nepreglednega ovinka nujna in torej neobhodno potrebna zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem prometu,

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih ugotovitev zaključilo, (1) da tožnik izvršuje dejansko oblast nad potjo od javne ceste parc. št. 854/3 do senika na parc. št. 512/0, (2) da je dostop do parc. št. 512/0 otežen, ker ne more več - tako kot prej - zapeljati čez del cestnega sveta, čez katerega je zapeljal pred postavitvijo ogledala in da v tem delu ne uživa posestnega varstva (ker gre za posest javnega dobra), (3) da je postavitev prometne signalizacije v pristojnosti občine in da je odločitev občine za postavitev cestnega ogledala treba spoštovati, (4) da ravnanje toženk temelji na zakonu in zato ni protipravno, (5) da je morebitno kršitev v postopku odločanja o postavitvi prometnega znaka treba uveljavljati v upravnem postopku in to ne vpliva na presojo o protipravnosti ravnanja toženk v tem postopku, (6) četudi bi se izkazalo, da delček ogledala sega v zračni prostor nepremičnine, ki je v posesti tožnika, bi šlo za poseg neznatnega pomena - gre za neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima bistvenega praktičnega pomena zanj in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.

7. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že iz pritožbe izhaja, da za presojo o utemeljenosti zahtevanega varstva pred motenjem posesti ne more biti samo po sebi odločilno, ali je toženka pri postavitvi prometnega znaka ravnala v skladu s predpisi, ki urejajo postopek postavitve prometne signalizacije, ampak je pomembno, ali so podane predpostavke, določene v SPZ. Tako stališče je jasno zavzeto tudi v izpodbijanem sklepu. V 13. točki obrazložitve, ki jo izpostavlja pritožba, je sodišče navedlo, da morebitna kršitev postopka, po katerem se sprejema odločitev o postavitvi prometne signalizacije, sama po sebi še ne pomeni, da je bila postavitev cestnega ogledala na mesto, kjer stoji, samovoljna. Nobene podlage ni za zaključek, da pravilnosti izpodbijanega sklepa zaradi argumentov v 13. točki obrazložitve ni mogoče preizkusiti.

8. Sicer pa navedeni argumenti za pravilnost izpodbijanega sklepa niso bistveni. Za pravilnost odločitve o zavrnitvi zahtevka zadostujeta zaključka, da tožnik ne more uživati varstva pred motenjem posesti na javnem dobru in da morebitno seganje delčka ogledala v zračni prostor nepremičnine, ki je v posesti tožnika, predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti in zanj nima bistvenega praktičnega pomena. Prvo stališče je enako utrjenemu stališču sodne prakse in mu pritožba niti ne nasprotuje. Pravilen je tudi zaključek izpodbijanega sklepa, da okoliščina, da mora tožnik pri (ne vsakodnevnem) dostopanju s kmetijsko mehanizacijo po poti, ob kateri stoji sporno ogledalo, narediti večji lok, kot ga je moral pred postavitvijo ogledala, predstavlja neznatno spremembo v načinu izvrševanja posesti in bi bilo zato nudenje posestnega varstva neutemeljeno. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o pomembnosti ugotovitve, da del ogledala sega v zračni prostor nepremičnine v tožnikovi posesti, in posledični potrebnosti izvedbe dokaza z izvedencem geodetske stroke. Ker niti dokazanost dejstva, da ogledalo sega v zračni prostor nepremičnine v tožnikovi posesti dokazano, ne bi privedlo do drugačnega izida, je pravilno stališče sodišča, da izvedba dokazov v zvezi s tem dejstvom ni bila potrebna.

9. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za povrnitev stroškov postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).