Jedro

V novejši sodni praksi je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka – enako velja za štipendijo – ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (štipendije), saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in preživnino, določeno v dogovoru z dne 3. 9. 2003, sklenjenim pri Centru za socialno delo, za čas od 21. 6. 2017 dalje zvišalo s 85,45 EUR na 150 EUR (I. točka izreka). Tožencu je naložilo povračilo 734,99 EUR tožničinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloga iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Poudarja, da izpodbijana sodba nima dokazne ocene in ni vsebinsko utemeljena. Njegovi odhodki niso bili upoštevani v zadostni meri; sodišče se do njih tudi ni opredelilo. Ugotovljeno je bilo, da mesečno zasluži 1.280,00 EUR in da je z zmožen prispevati k preživljanju mladoletne tožnice v višini 150 EUR. Sodišče pa ni ugotavljalo, ali mu bo po plačilu preživnine ostalo dovolj sredstev za lastno preživljanje. Odločitev sodišča je pristranska in v korist tožnice. Pristransko ravnanje nakazuje tudi odločitev sodišča, da je tožnici dolžan povrniti 734,99 EUR pravdnih stroškov. Pravna narava sporov iz razmerjih med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov. Sodišče bi moralo v zakonskih sporih odločiti o stroških postopka po prostem preudarku. Meni, da bi moralo sodišče odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, kakršno je tudi stališče sodne prakse. Izpostavlja svoje kreditne obveznosti v višini 123,00 EUR za stanovanje in 130,00 EUR za nakup pohištva. V letu 2016 se je poročil, žena pa je brezposelna in brez dohodkov. Ima leasing pogodbo za avto, ki ga nujno potrebuje za prevoze na delo; zanj mesečno plačuje 107,00 EUR. Izpostavlja stroške, ki mu nastajajo z lastnim preživljanjem. V odgovoru na tožbo je že predstavil svoje stroške, ki jih je ocenil na 919,00 EUR, v tem znesku pa nista bili upoštevani preživnini za hčerki. Če bi sodišče upoštevalo vse opisane stroške, ne bi ugotovilo, da je za tožnico sposoben plačevati preživnino v višini 150 EUR. Upoštevati bi bilo treba tudi vse prihodke zakonite zastopnice tožnice, ki na mesečni ravni znašajo najmanj 1.480,67 EUR. Zakonita zastopnica tožnice prejema pokojnino, ki skupaj s socialnimi transferji, otroškim dodatkom in preživnino znaša 948,25 EUR. Graja razlogovanje sodišča, da je sposoben opravljati še dodatna dela. Zaradi nezmožnosti osnovnega preživljanja je 28. 11. 2018 na CSD podal vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči. Vlogi je bilo ugodeno, kar pomeni, da ni zmožen plačevanja preživnine v višini 150 EUR. Januarja je v službi prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ko se mu bo iztekel odpovedni rok, bo brezposeln. Ne ve, kakšna bo višina denarnega nadomestila, in kako dolgo ga bo prejemal. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter v celoti zavrne tožbeni zahtevek. Podredno predlaga razveljavitev odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki je nanjo podala odgovor. V odgovoru pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je materialnopravno izhodišče našlo v določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Argumentirano je pojasnilo spremenjene potrebe upravičenke kot tudi zmožnosti zavezanca, kar je narekovalo zvišanje preživnine.

6. Pritožbeni očitki, ki jih zoper sodbo usmerja toženec, niso utemeljeni. Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita, prvo sodišče pa kršitev, ki jih očita pritožnik, ni zagrešilo. V izpodbijani sodbi je prvo sodišče izpostavilo vsa pravno relevantna dejsta in za zaključke podalo tehtno argumentacijo.

7. Posplošeni očitek pritožnika, da sodba nima dokazne ocene, je neutemeljen. Toženec višini ugotovljenih potreb mladoletne hčerke ... niti ne ugovarja. Te je prvo sodišče ocenilo na znesek 300 EUR, kar je za 16-letno dekle relativno nizko. Svoj očitek usmerja predvsem v ugotovitev, da sodišče ni ustrezno ovrednotilo stroškov, ki jih ima z lastnim preživljanjem. Ta očitek pa je zmoten. Njegove stroške je prvo sodišče povzelo v 8. točki obrazložitve, nato pa je v 12. točki pojasnilo, da je seštevek prikazanih stroškov pretiran. Dokazil o odplačevanju stanovanjskega posojila ter posojila za nakup pohištva ni predložil. Tudi njegov očitek v zvezi z opravljanjem dodatnih del je zelo posplošen. Toženec ni z ničemer izkazal, da bi pri njem obstajale kakršne koli zdravstvene omejitve. Dogovor o preživnini je bil sklenjen že v letu 2003, ko je bila tožnica še dojenček. Danes je v šestnajstem letu, zato preživnina v višini 85,45 EUR nikakor ne more pokrivati njenih potreb. Tožničina mati zaradi zdravstvenih težav ni pridobitno sposobna. Prejema pokojnino ter različne socialne transferje. Njen mesečni prihodek, vključno z otroškim dodatkom, znaša 862,80 EUR, medtem ko dohodek toženca znaša 1.280,00 EUR. Že primerjava prihodkov obeh staršev jasno pokaže, da je toženčev finančni položaj boljši. Toženec tudi ni izkazal nikakršnih zdravstvenih omejitev, ki bi mu preprečevale, da čim bolje poskrbi za preživljanje mladoletne hčerke. Preživljanje otroka in njegove koristi morajo nujno imeti prednost pred ostalimi zadevami.

8. V zvezi z upoštevanjem socialnih transferjev pri odmeri preživnine že obstaja utrjena sodna praksa, ki daje negativen odgovor. V novejši sodni praksi1 je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka – enako velja za štipendijo – ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (štipendije), saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.

9. Pritožbeno sklicevanje na denarno socialno pomoč, ki naj bi bila tožencu odobrena, ter redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne moreta imeti želene teže. Pritožnik namreč izpostavlja okoliščine, ki so nastale po zaključku glavne obravnave, zato na odločitev v obravnavani zadevi nimajo relevantnega vpliva.

10. Prvo sodišče toženca z odločitvijo o višini preživninske obveznosti nikakor ni pretirano obremenilo. Nasprotno. Preživninsko breme je med oba starša porazdelilo v enakem deležu, pa čeprav ima tožničina mati bistveno nižje dohodke. Na materi je tudi skrb za varstvo in vzgojo mladoletne hčerke, zato ni nikakršnega razloga za poseg v sprejeto odločitev in nižanje prisojene preživnine.

11. Neutemeljena so tudi vsa obširna razlogovanja pritožnika v zvezi z odločitvijo o stroških postopka. V skladu z določbo 413. člena ZPP ima sodišče možnost o stroških postopka odločiti po prostem preudarku. Tega se je poslužilo tudi v obravnavani zadevi. Odločitev o stroških je ustrezno obrazložena. Sodišče je izhajalo iz dejstva, da toženec v tem postopku ni uspel, zato je uporabilo pooblastilo iz prvega odstavka 154. člena ZPP in tožencu naložilo povračilo tožničnih pravdnih stroškov. Pri tem pa je upoštevalo le tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni (155. člen ZPP).

12. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, niti niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo ni v bistvenem prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato stroške, ki jih je imela z odgovorom na pritožbo tožnica, nosi sama.

1 Primerjaj II Ips 264/2016, IV Cp 992/2016, IV Cp 314/2018, IV Cp 472/2018.