Jedro

Okoliščine, ki jih tožena stranka in pred njo prvostopni organ navajata kot razlog za nepriznavanje nižje davčne stopnje, zaradi katerih posledično ugotavljata, da ne gre za blago, ki je namenjeno izključno uporabi v kmetijstvu, po mnenju sodišča ne zadoščajo glede na določeno dejavnost kmetijstva po standardni klasifikaciji dejavnosti. Gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna uporaba pravilne davčne stopnje, torej ali je sporno blago namenjeno za izključno uporabo v kmetijstvu. Tožena stranka in pred njo prvostopni organ uporabe oziroma neuporabe spornega blaga v kmetijstvu nista ugotovila v skladu s kriteriji, ki so za potrebe DDV merodajni za opredelitev kmetijske dejavnosti (66. člen ZDDV).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za finance Republike Slovenije št. ... z dne 10. 5. 2006 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 344 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Carinskega urada A., št. ... z dne 13. 10. 2004, s katero je prvostopni organ v postopku preverjanja carinske deklaracije (ECL) št. ... z dne 8. 4. 2003 Izpostave B., za blago, ki je navedeno na prvi strani izpodbijane odločbe in ki je bilo z navedeno ECL prijavljeno za sprostitev v prost promet, določil pravilne tarifne oznake Kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN) in tožniku naložil plačilo davka na dodano vrednost (DDV) v znesku 783.677,00 SIT. Iz spisov zadeve je razvidno, da je družba A.A.A. d.o.o. iz C. kot neposredni zastopnik družbe B.B.B. d.o.o., D. z navedeno ECL prijavila 15.310 kg blaga "Seme okrasnih trav (mešanice)" in ga deklarirala v tarifno oznako 1209 99 99 KN kot "Seme, plodovi in trosi za setev; drugo: drugo: drugo: drugo." s carinsko stopnjo 5 %. Prvostopni organ je na podlagi 3., 10. in 21. člena v povezavi z 2. odstavkom 42. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99 in spremembe, dalje ZCS-1) opravil pri tožniku inšpekcijski pregled in o ugotovitvah sestavil zapisnik z dne 30. 8. 2004, iz katerega izhaja, da so v ECL navedene mešanice semen trav in semen trav uvrščene v napačne tarifne oznake, vendar iz tega razloga doplačilo carinskih dajatev ni nastalo, je pa nastala obveznost zaradi nepravilne uporabe znižane stopnje DDV, obveznost za DDV, za kar je bil naknadno obračunan carinski dolg. Tožnik na zapisnik ni podal pripomb. Tožena stranka opisuje način uvrščanja blaga v Kombinirano nomenklaturo in sicer navaja uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature (Uradni list RS, št. 104/02), Navodila za razvrščanje blaga v carinsko tarifo (Pravila za razvrščanje blaga v harmonizirano nomenklaturo carinske tarife; Uradni list RS, št. 77/99) in Pravila za razvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturi carinske tarife (KNCT, Uradni list RS, št. 77/99) ter splošne in dodatne opombe, ki so navedene na začetku poglavij KNCT, ki so predpisane z Zakonom o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 66/00 dalje ZCT-1). Tožena stranka navaja, da je za pravilno uvrstitev blaga v KNCT potreben natančen opis blaga v komercialnem smislu kot trgovsko ime blaga in stanje v trenutku sprostitve v prost promet. V nadaljevanju navaja pravilno uvrstitev blaga s trgovskimi nazivi: "ERBA Medica (Medicago Sativa) - lucerna" v tarifno oznako 1209 21 00 KN kot: Seme krmilnih rastlin: Seme lucerne (alfalfa); Trifoglio Pratense (Trifolium Pratence) - črna detelja v tarifno številko 1209-22-10 KN kot: seme detelje: travniška detelja, oboje z uporabo Temeljnega pravila (TP) 1 in 6; blago (mešanica trav) s trgovskim nazivom "Travnik 2" se z uporabo TP 1 in 6 pravilno uvrsti v tarifno oznako 1209 25 90 KN kot : seme krmilnih rastiln: seme ljuljke: trpežna ljuljka; blago (mešanica trav) s trgovskim nazivom "Soncne L" se z uporabo TP 1 TP 2.(b), ki napotuje na TP 3.(b) in s pomočjo TP 6 uvrsti v tarifno oznako 1209 25 90 kot : trpežna ljuljka; blago (mešanica trav) s trgovskim nazivom "Sencne L" se glede na uporabo TP 1 in TP 2.(b), ki napotuje na TP 3.(b) in s pomočjo TP 6 uvrsti v tarifno oznako 1209 23 15 KN kot: seme rdeče bilnice; blago (mešanica trav) s trgovskim nazivom "Sportne T" se z uporabo TP 1 in TP 2.(b), ki napotuje na TP 3.(b) in s pomočjo TP 6 uvrsti v tarifno oznako 1209 25 90 KN kot: trpežna ljuljka. Tožena stranka ugotavlja, da je bilo zadevno blago ob sprostitvi v prost promet uvrščeno v napačne tarifne oznake ter se strinja z določitvijo zgoraj navedenih tarifnih oznak kot pravilnih. Strinja pa se tudi z določitvijo splošne stopnje DDV (20%) za blago "Soncne L, Sencne L in Sportne T" za katere je bila ob sprostitvi v prost promet deklarirana znižana 8,5 % stopnja DDV. Pri tem se sklicuje na določbe Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98 in spremembe, v nadaljevanju ZDDV), ki v 12. točki 25. člena določa, da se po stopnji 8,5 % obračuna in plačuje DDV od živali za pitanje, semen, sadik, gnojil fitofarmacevtskih sredstev ter storitev, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Tožena stranka ugotavlja, da iz opisa zadevnega blaga v ECL na prijavi pošiljke rastlin fitosanitarni inšpekciji in na deklaracijah o izdelku izhaja, da se zadevne mešanice trav ne uporabljajo za namene, za katere se plačuje znižana davčna stopnja (kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo). Pri tem navaja tudi navodila za sejanje in vzdrževanje (ki navaja zelenice in ne travnik). Glede pritožbenih navedb, da so zadevne trave navedene v 74. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 79/02 in spremembe, dalje Pravilnik) ter da se posledično zanje plačuje DDV po znižani stopnji, navaja, da glede na ugotovljene tarifne oznake sporno blago res spada med blago po 3. odstavku 47. člena Pravilnika, vendar pa za določitev znižane davčne stopnje ni bil izpolnjen pogoj iz 25. člena ZDDV, da so zadevne travne mešanice namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu in je bila zato po mnenju tožene stranke za navedeno blago določena stopnja DDV v višini 20 %. Izrek o stroških utemelji z 2. odstavkom 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami, dalje ZUP), saj stroški postopka niso bili priglašeni.

Tožena stranka vlaga tožbo iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava, kršitve določil postopka in kršitve Ustave Republike Slovenije. Ne strinja se z odločitvijo tožene stranke, da je nepravilno deklarirala blago in da je namesto 8,5 % dolžna plačati 20 % DDV. Sklicuje se na svoje pritožbene navedbe. Odločitev tožene stranke nima podlage v ZDDV ter je posledica nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Po njenem mnenju je sporno blago pravilno uvrstila med trave, za katere se uporablja znižana stopnja DDV. Navaja mnenje Ministrstva za finance, št. 426-02-212/2004/6 z dne 13. 12. 2004, iz katerega izhaja, da se trave obdavčujejo po znižani davčni stopnji. Tožena stranka je tako ravnala doslej, le v konkretnem postopku je tožena stranka zavzela drugačno stališče in razvrstila travo v splošno obdavčitev. Povsod v EU se trava obdavčuje po znižani davčni stopnji. Po mnenju tožene stranke je trava in samo trava, okrasna trava ne obstaja. Tudi travna mešanica je namenjena prehrani živali in se za - to je obdavčena z znižano davčno stopnjo. Predlaga zaslišanje predstavnika fitosanitarne inšpekcije, ki lahko edini pojasni, kam spadajo predmetna semena trave. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo in tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi oziroma, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri svoji odločitvi.

Državo pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali se od blaga, ki ga je tožeča stranka deklarirala pod trgovskim nazivom seme okrasnih trav (mešanice) obdavči po nižji davčni stopnji v smislu 12. točke 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost ali pa gre za blago za katerega velja splošna davčna stopnja 20 % (24. člen ZDDV).

Po 12. točki 25. člena ZDDV se po stopnji 8,5 % obračunava in plačuje DDV od živali za pitanje, semen, sadik, gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ter storitev, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Podrobnejši predpis o izvajanju ZDDV je na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 66. člena ZDDV Pravilnik, ki ponuja v 3. odstavku 47. člena natančno opredelitev, kaj se uvršča med semena in sadike iz 12. točke 25. člena ZDDV, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu in sicer se uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami in so uvrščene v naslednje tarifne oznake: po 5. alinei navedenega odstavka med drugim tudi : seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka 1209, razen 1209 30 00 in 1200 99 91). V obravnavanem primeru je bil opravljen inšpekcijskega pregled pravilnosti uvrščanja v KN in uporabe znižane davčne stopnje za mešanice semen trav in semen trav, torej za blago, ki ga je tožena stranka kot seme okrasnih trav (mešanice) v celoti deklarirala v tarifno oznako 1209 99 99 (Seme, plodovi in trosi za setev in sicer pod oznako: drugo). Tožena stranka in pred njo prvostopni organ sta natančno pojasnila, na kakšen način in na kateri pravni podlagi je bilo v inšpekcijskem postopku (skladno z določbami 21. člena ZCS-1) opravljeno uvrščanje v tej zadevi obravnavanega blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife in katera pravila so bila pri tem uporabljena. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; Uradni list RS, št. 105/2006 - dalje ZUS-1). Po mnenju sodišča je uvrstitev blaga v KNCT pravno vprašanje in ne stvar dejanskega stanja, zato sodišče očitke tožnika glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v tem delu zavrača. V zadevi pa ni sporno za katero blago gre, saj to izhaja iz ECL priloženih dokumentov, trgovskega opisa in trgovskega naziva blaga ter opisa njegovih sestavin (deklaracij).

Sporno blago (Soncne L, Sencna L in Sportna L), ki je tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru pravilno uvrščeno v tarifni oznaki 1209 25 90 oziroma 1209 23 15 pa ne sodi med tarifne oznake, ki se po izrecni določbi 5. alinee 3. odstavka 47. člena Pravilnika ne uvrščajo med semena in sadike iz 12. točke 25. člena ZDDV, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, saj nedvomno nobeno od zgoraj navedenega spornega blaga ne nosi tarifne oznake 1209 30 00 in 1209 99 91. Po mnenju sodišča je Pravilnik kot izvedbeni akt zelo natančno opredelil, katere tarifne oznake opredeljujejo tisto blago, ki je namenjeno izključno za kmetijstvo. Da pa gre v obravnavanem primeru za semena kmetijskih (in gozdnih) rastlin, ki so dane v promet skladno s predpisi, ki urejajo promet s semeni (in sadikami) v zadevi ni sporno. Sodišče se strinja tudi s stališčem tožene stranke, da je treba ob preizkušanju utemeljenost uporabe nižje stopnje DDV poleg pravilne tarifne oznake po 47. členu Pravilnika upoštevati tudi kriterij namena uporabe blaga, saj to izhaja tako iz 12. točke 25. člena ZDDV kot navedene določbe 47. člena Pravilnika, tako pa izhaja tudi iz gradiva k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV (Poročevalec, št. 76 z dne 21. 9. 2001), kjer je razvidno, da so bile spremembe 25. člena ZDDV opravljene zaradi uskladitve s prilogo H k Šesti direktivi, v kateri je naveden seznam izdelkov, za katere države članice uvedejo znižano davčno stopnjo in tudi besedila k 12. točki 25. člena navedenega predloga, iz katerega izhaja, da gre za del (žive živali, semena in sadike), ki se kot reprodukcijski material uporabljajo v kmetijstvu. Zato je po mnenju sodišča za odločitev ali gre za situacijo iz 12. točke 25. člena ZDDV v povezavi z 3. odstavkom 47. člena Pravilnika, torej ali gre za semena, ki so namenjena izključno uporabi v kmetijstvu, treba upoštevati 1. odstavek 66. člena ZDDV, ki določa, da se za razvrstitev blaga upošteva kombinirana nomenklatura carinske tarife, za razvrstitev dejavnosti pa standardna klasifikacija dejavnosti. Okoliščine, ki jih tožena stranka in pred njo prvostopni organ navajata kot razlog za nepriznavanje nižje davčne stopnje, zaradi katerih posledično ugotavljata, da ne gre za blago, ki je namenjeno izključno uporabi v kmetijstvu, ko navajata zgolj naziv "Soncna L, Sencna L, Travna L" in natančna navodila za sejanje in vzdrževanje zelenice in ne travnika (za katerega po mnenju tožene stranke takšnih navodil ni), po mnenju sodišča ne zadoščajo glede na določeno dejavnost kmetijstva po standardni klasifikaciji dejavnosti. Gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna uporaba pravilne davčne stopnje, torej ali je sporno blago namenjeno za izključno uporabo v kmetijstvu. Tožena stranka in pred njo prvostopni organ po mnenju sodišča uporabe oziroma neuporabe spornega blaga v kmetijstvu nista ugotovila v skladu s kriteriji, ki so za potrebe DDV merodajni za opredelitev kmetijske dejavnosti (66. člen ZDDV), zato je po presoji sodišča nepravilno uporabljeno materialno pravo in je zato v tem delu ostalo dejansko stanje nepolno ugotovljeno in je odločba nezakonita.

Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 2. in 3. odstavka 1. člena 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka bo v ponovnem postopku preizkusila ali je navedeno blago namenjeno izključno uporabi v kmetijstvu v skladu z opredelitvijo kmetijstva v standardni klasifikaciji dejavnosti.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na 1. odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 dalje ZPP UPB-2) skladno z določbo 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in spremembe, dalje ZUS) v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS in povezavi s 104. členom ZUS-1. Ob upoštevanju Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03 - popravek) in Tarifne številke 30 je sodišče stroške odmerilo kot sledi: 500 točk za sestavo tožbe, administrativne stroške v višini 10 točk (13. člena Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR skupaj znaša 234,00 EUR, pripadajoč DDV po stopnji 20 % znaša 47,00 EUR, tožniku pa se povrnejo tudi stroški plačane takse za tožbo v višini 63 EUR, kar vse skupaj znaša 344,00 EUR.