12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 21. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 340/2004 z dne 10. 3. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. P 532/2003 z dne 8. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta ustavna pritožnika motila posest (hoje in vožnje) sosede, ker sta ji z gradbenimi posegi onemogočila, da bi še nadalje za dostop do svojega posestva uporabljala dotedanjo pot preko njunih parcel. Pritožbeno sodišče je potrdilo tako odločitev in zavrnilo njuno pritožbo. Pritožnika sta v pravdi zatrjevala, da sta sosedi zgradila nov dostop do posestva, zaradi česar sodišče njunega ravnanja ne bi smelo šteti za motenje. Ker se obe sodišči do te trditve in zanjo ponujenih dokazov nista opredelili, jima očitata kršitev 22. in 23. člena Ustave.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanj, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

3.Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) izhaja obveznost sodišča, da trditve in dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno pomembna, izvede. Po določbi 426. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji na ugotavljanje in dokazovanje zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. V sodnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je tožnica do posega pritožnikov nemoteno uporabljala obstoječo pot preko njunega zemljišča (njeno zadnje mirno posestno stanje), v kar sta pritožnika s svojim ravnanjem posegla. Sodišči sta pritožnikoma odgovorili, da v postopku zaradi motenja posesti ni mogoče obravnavati ugovorov, ki presegajo okvir, ki je določen za obravnavo tožb v sporih zaradi motenja posesti. Pojasnili sta, da dejstvo, da sta pritožnika zgradila sosedi novo pot, ni pomembno za postopek zaradi motenja posesti. Glede na to ugotovitev obeh sodišč se očitek pritožnikov o kršitvi pravice do enakega varstva pravic izkaže kot neutemeljen. Pritožnika kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) sicer zatrjujeta, vendar je ne utemeljita, zato se Ustavno sodišče do te kršitve ni moglo opredeliti.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger