Jedro

V obravnavani zadevi je bila prepoved stikov utemeljena, ta prepoved pa ima, kot je izrecno povedalo že sodišče prve stopnje, vsebinsko značaj začasne odločitve, ki jo je možno ob spremenjenih pogojih, torej tudi, če se sum zlorabe otroka ne bo izkazal za utemeljen, vedno spremeniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, ml. hčer K.Š., rojeno 28.4.2005 je zaupalo v varstvo in vzgojo materi B.Š. Toženec D.Š. pa je dolžan plačevati za preživljanje mladoletne hčere preživnino za mesec junij, julij in avgust 2007 v višini 180,00 EUR za vsak mesec. Za mesec september 2007 še 75,68 EUR, za mesec oktober 2007 še 45,00 EUR ter za mesec november 2007 še 60,00 EUR, v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka, ki zapade v plačilo osemnajstega dne v mesecu. Od 1.12.2007 dalje pa je toženec dolžan za preživljanje mladoletne hčere plačevati preživnino v višini 180,00 EUR za tekoči mesec do vsakega osemnajstega dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka v plačilo. Stikov med ml. hčerko K.Š. in tožencem D.Š. kot očetom sodišče ni določilo. Drugačne zahtevke je zavrnilo, glede stroškov postopka pa je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper to sodbo se je v delu, ki se nanaša na plačevanje preživnine za mladoletno hčer in glede stikov pritožil toženec. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka s tem, da je razsodilo brez prisotnosti toženca oziroma mu ni omogočilo, da se kot stranka izjasni o zahtevku. Ker je sodišče obravnavo opravilo brez njegove prisotnosti, je s tem kršilo ustavno pravico toženca, ki zaradi odsotnosti v tujini ni bil prisoten na obravnavi. Zastopnik toženca je opravil poizvedbe, vendar je bil ta v tujini in nedosegljiv. Istočasno je bilo naslovno sodišče pismeno obveščeno v začetku novembra 2007, da bo zastopnik toženca od 24.11. do 10.12.2007 odsoten. Kljub takemu obvestilu pa je sodišče opravilo glavno obravnavo. V kolikor bi sodišče zaslišalo toženca, bi ugotovilo, da je ta vseskozi redno plačeval preživnino, dokler se tožnica ni preselila. To je plačeval na roke tožnici, kasneje pa je tako za mesec november in december 2007 in januar 2008 nakazal na račun mladoletne hčere po 110,00 EUR. Toliko tudi meni, da bi glede na svoje dohodke in na potrebe hčerke bila primerna preživnina. Toženec je invalidsko upokojen in njegova mesečna invalidnina znaša 568,00 EUR. To pa so tudi vsi dohodki toženca. Toženec se hrani v gostilni in znašajo dnevni obroki cirka 180,00 EUR. Plačevati mora Vzajemni za dodatno zavarovanje, nadalje prispevek RTV 3,25 EUR, komunalščine 15,00 EUR, poraba elektrike 13,00 EUR, telefona 38,00 EUR. Če k temu prištejemo obleko, obutev in toaletne potrebščine ugotovimo, da je določena preživnina v višini 180,00 EUR pretirana in presega meje preživninskih dajatev glede na starost otroka, upoštevajoč tudi, da mora mati prispevati svoj delež. Toženec ugovarja tudi odločitvi glede stikov. V nobenem primeru se ne more sprijazniti z odločitvijo, da ni primeren oče in da so mu stiki prepovedani. Ta odločitev sodišča je neživljenjska in neutemeljena, še več, zelo enostranska, izključno sprejeta na podlagi izjav in trditev tožnice, saj toženec ni bil prisoten, ne da bi se o tem izjasnil. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno štelo, da je bila vročitev vabila tožencu za glavno obravnavo opravljena v skladu z zakonom in da je nastopila tako imenovana fikcija vročitve po 2. odst. 141. čl. Zakona o pravdnem postopku -ZPP, kateri določa, da se v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15-ih dneh (po drugem obvestilu o prispelem pismu) šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma hišnem ali izpostavljenem predalčniku puščeno obvestilo, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Toženec je bil na navedeno opozorjen, zato se šteje, da je bila vročitev opravljena. Samega načina vročitve toženec ne izpodbija, trdi le, da je bil v tujini in da ni bil dosegljiv. Kljub pravilno izvedenemu postopku o domnevni vročitvi, je sicer možno dokazovati, da toženec o pošiljki ni bil obveščen, ker je bil v tujini, vendar pa toženec o tem ni predložil nobenega dokaza, ampak je ostal le pri trditvah, ki jih ni mogoče upoštevati. Da je bil tudi njegov pooblaščenec odsoten sicer drži, vendar je v spisu podatek, da je pooblaščenec sodišču sporočil, naj glavno obravnavo opravi brez njegove navzočnosti. Podani so bili torej pogoji iz 282. čl. ZPP, zato je sodišče glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti tožene stranke in s tem ni bila zagrešena očitana kršitev.

Pritožnik tudi graja odločitev sodišča prve stopnje glede višine preživnine, ki jo mora plačevati za svojo mladoletno hčer. Dejanske ugotovitve, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo kot podlago za odločanje o višini preživnine, ne izpodbija, trdi le, da je določena preživnina 180,00 EUR glede na njegove dohodke in lastne življenjske potrebe previsoka. Preživnina mora, kot je navedlo že sodišče prve stopnje, po določbi 2. odst. 129.a čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potreb otroka. Mora pa biti določena tudi ob upoštevanju zmožnosti zavezanca, torej potrebno je presoditi tudi materialne in pridobitne zmožnosti staršev, saj so starši po določbi 123. čl. ZZZDR dolžni zagotoviti življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj, v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi. Pritožnik se z oceno življenjskih potreb mladoletne hčere strinja, trdi le, da je preživnina previsoko odmerjena glede na njegove dohodke v znesku 568,00 EUR in lastne življenjske potrebe ter da ogroža njegov socialni in finančni položaj. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženec prejema pokojnino v znesku 589,00 EUR in če bo plačeval preživnino v znesku 180,00 EUR, mu še vedno ostane dovolj za lastno preživljanje. Ostane mu še 409,00 EUR, s katerimi bo pokril lastne potrebe, ki jih je v pritožbi naštel. Sicer pa je preživninska obveznost do mladoletnih otrok primarna in tej morajo starši prilagoditi stroške za lastne potrebe. Vse, kar je doslej toženec plačal na račun preživnine, pa je sodišče prve stopnje v tej sodbi upoštevalo, da bi plačal kaj več, pa ni izkazal. Tudi glede odločitve o prepovedi stikov toženca z mladoletno hčerko je po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na 5. odst. 106. čl. ZZZDR in ob upoštevanju določb konvecnije OZN o otrokovih pravicah. Sodišče lahko pravico do stikov odvzame, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj. Konvecnija OZN o otrokovih pravicah pa vsem organom, ki odločajo o stikih, nalaga, da morajo z vsemi ukrepi varovati otroka pred vsako obliko nasilja, poškodbe in strahu. Vsa dejanja, ki bi bila v nasprotju s koristmi otroka, pa čeprav gre le za sum, je treba preprečiti. V obravnavani zadevi je bila prepoved stikov utemeljena, ta prepoved pa ima, kot je izrecno povedalo že sodišče prve stopnje, vsebinsko značaj začasne odločitve, ki jo je možno ob spremenjenih pogojih, torej tudi, če se sum zlorabe otroka ne bo izkazal za utemeljen, vedno spremeniti. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.