Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da je upnik po zukupni pogodbi zavarovani z zastavno pravico na nepremičnini, in sporazuma strank po pravnomočnem sklepu sodišča, razdrl pogodbo in zahteva vrnitev predmeta po zakupni pogodbi, pomeni razlog, ki preprečuje izvršbo po 8. točki 50. člena ZIZ. Za izterjavo škode, ki je upniku nastala zaradi razdrte pogodbe, pa citirani izvršilni naslov ne velja.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi opr. št. In 97/00422 z dne 8.1.1998 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Upniku je naložilo, da mora povrniti dolžniku izvršilne stroške v višini 652.454,00 SIT, zemljiški knjigi pa naročilo izbris zaznambe uvedbe dražbenega postopka, pod Dn. št. 12517/97, vpisane pri vl. št. 823 k.o...
Proti sklepu se je pritožil upnik. Izpodbija ga iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je predlagal izvršbo na podlagi veljavnega izvršilnega naslova - sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z dne 10.5.1996 z ustanovitvijo zastavne pravice, ki se je vknjižila. Ker dolžnik ni izpolnil svojih obveznosti po pogodbi, upravičeno predlaga izvršbo.
Dolžnik ne navaja, na katera določila ZIZ opira svoj ugovor in tega tudi sodišče ne pove. Sodišče bi moralo uporabiti določbe ZIZ. S sklepom opr. št. II R 649/96 je bila zavarovana denarna terjatev t.j. plačilo dogovorjene zakupnine. Ob vložitvi izvršbe je bil velik del dogovorjene zakupnine že zapadel v plačilo, zato je izvršba na še neplačane obroke zakupnine in obresti v celoti upravičena. Ker je upnik imel zavarovano denarno terjatev, je razglabljanje o tem, ali je razdrl pogodbo, nepotrebno. Sodišče pa tudi splošne pogoje napačno razlaga, zlasti 6. točko splošnih pogojev. Ker je bil dolžnik z več obrokov zakupnine v zamudi in ker je stroj izvozil v Bosno, upnik lahko na podlagi 148. člena ZOR razdre pogodbo in zahteva povrnitev škode, škodo pa v tem primeru, ker stroja ni več v Sloveniji, predstavljajo neplačani obroki zakupnine in obresti. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrne, njemu pa prizna stroške pritožbenega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je za odločitev o predmetni zadevi pravilno uporabilo določbe ZIP glede na to, da je bil sklep o izvršbi izdan in dolžniku vročen pred 15.10.1998, ko je stopil v veljavo nov Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar je obrazložilo že sodišče prve stopnje. Upnik izterjuje neplačano zakupnino po zakupni pogodbi, zavarovano z zastavno pravico na nepremičnini, na podlagi sporazuma strank po pravnomočnem sklepu sodišča, opr. št. II R 649/96 z dne 16.5.1996. Vendar, ker je 1.8.1997 upnik razdrl pogodbo, zakupnine oziroma kupnine po tem izvršilnem naslovu ne more več zahtevati, saj je njegova terjatev na plačilo zakupnine oziroma kupnine prenehala z enostranskim razdrtjem najemne pogodbe. Dolžnik zato utemeljeno ugovarja, da je z enostransko prekinitvijo pogodbe prenehala takšna terjatev upnika, saj je upnik zahteval vrnitev stroja, ki je bil predmet leasing pogodbe. Pritožbeno sodišče soglaša s stališči sodišča prve stopnje, da po razdrtju pogodbe upnik ni bil več na podlagi sporazuma upravičen izstaviti račune, s katerimi zahteva plačilo celotnega preostanka plačila kupnine, ter tudi z razlago določbe 6/1 Splošnih pogojev leasinga opreme, da je leasingodajalec s tem, ko se je odločil za eno izmed treh danih možnostih, t.j., ko je predčasno odpovedal pogodbo in zahteval vrnitev stroja, izključil možnost uporabiti instrumente zavarovanja plačil za celoten znesek neplačanih terjatev, ne glede na njihovo zapadlost, kar upnik sedaj uveljavlja. Glede na predčasno odpoved pogodbe je upnikova terjatev iz naslova zakupne pogodbe prenehala, to pa pomeni, da je prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi sporazuma z dne 29.4.1996, ki je izvršilni naslov. Dolžnik tako utemeljeno uveljavlja ugovor po 8. točki 50. člena ZIP, sodišče pa je tak ugovor utemeljeno upoštevalo pri svoji odločitvi, četudi ni izrecno navedlo, na podlagi katerega razloga, ki preprečuje izvršbo, je ugovoru dolžnika ugodilo.
Kot že rečeno, je imel upnik zavarovano plačilo dogovorjene kupnine, katere pa po razdrtju pogodbe dolžnik ni več dolžan plačati. Upniku gre glede na razdrtje pogodbe pravica le do vrnitve tistega, kar je dal, t.j. do vrnitve stroja in povrnitve morebitne škode ter povračilo za koristi, ki jih je dolžnik imel od tistega, kar je dolžan vrniti. Soglašati je s tem, da lahko škodo v tem primeru predstavljajo neplačani obroki zakupnine in obresti, vendar pa za povračilo škode upnik nima izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugodilo dolžnikovemu ugovoru in je sklep o izvršbi razveljavilo, prav tako pa tudi pravilno naročilo izbris zaznambe uvedbe dražbenega postopka, pod Dn. št. 12517/97 kot posledico razveljavitve sklepa o izvršbi s prodajo nepremičnine, ki je last zastaviteljev. S tako odločitvijo pa ni v ničemer poseženo v vknjiženo zastavno pravico v korist upnikov na nepremičnini zastaviteljev. Za terjatev kot jo uveljavlja upnik, pa bo moral pridobiti glede na razdrtje pogodbe, drug izvršilni naslov.
Upnik bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka, ker v njem ni bil uspešen in stroški zanj niso bili tisti potrebni stroški za izvršbo, ki bi jih dolžnik moral upniku povrniti na njegovo zahtevo v smislu 5. odst. 32. člena ZIP.