Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Reviziji se deloma ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožbi tožeče stranke proti izpodbijanemu zavrnilnemu delu sodbe sodišča prve stopnje deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se njen izrek v odločitvi o glavni stvari v dokončnem besedilu (z upoštevanjem že pravnomočno prisojenega zneska) glasi: "Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 1.266.700,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 1.266.667,00 SIT od 24.2.1992 dalje do plačila, od zneska 34,00 SIT pa od 21.5.1989 dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe." Sicer se revizija zavrne kot neutemeljena.
Tožena stranka mora tožeči stranki poleg že pravnomočno prisojenih pravdnih stroškov prvostopenjskega postopka 31.540,00 SIT plačati še 22.526,4 SIT in 18.240,00 SIT stroškov pritožbenega in revizijskega postopka, oba zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2/9/93 dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju soprispevka (1/3) tožnika k njemu nastali škodi le-temu prisodilo 1.000.034,00 SIT odškodnine za gmotno (34,00 SIT) in negmotno škodo (1.000.000,00 SIT), ki jo je utrpel v prometni nesreči dne 21.5.1989. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter izpodbijano sodbo tako spremeni, da ugodi tožbenemu zahtevku v celoti. V reviziji se ne strinja z odmero odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenske aktivnosti. Meni, da je ob ugotovitvi izvedenca, da telesne bolečine tožniku ne bodo nikoli prenehale, znesek 600.000,00 SIT za to obliko negmotne škode prenizek. Revident se sklicuje na sodno prakso. Prav tako se ne strinja s prisojo 100.000,00 SIT za strah za izid zdravljenja. Materialno pravo pa je zmotno uporabljeno tudi glede odškodnine zaradi zmanjšanja življenske aktivnosti. Upoštevati bi bilo potrebno, da je tožnik 20 % invalid, da je prikrajšan pri aktivnostih ter bodo zato njegove bolečine trajne in intezivne.
Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odst. 390. čl. ZPP).
Revizija je deloma utemeljena.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve in druge stopnje sledi, da je tožnik zaradi posledic poškodbe onemogočen pri športu, ne zmore hitrega teka, izrazito šepa in ima težave pri hoji. Poleg tega ima težave pri hujših obremenitvah leve noge, kot so hoja navkreber, prenašanju bremen in hoji po lestvi. Zaradi prikrajšave leve noge obstaja velika verjetnost razvoja popoškodbenih degenerativnih sprememb na sklepih leve noge. Tožnika pa ovira tudi omejena gibljivost roke in zmanjšana groba moč leve roke. Izvedenec je invalidnost tožnika ocenil z 20%.
Opisane nevšečnosti so takšne, da že bistveno vplivajo na kvaliteto življenja. To in pa tožnikova starost sta po presoji revizijskega sodišča bili pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 800.000,00 SIT premalo upoštevani. Prisojeni znesek za to obliko škode tako ne ustreza pravnemu standardu pravične odškodnine iz 1. odst. 200. čl. ZOR. Zato je revizijsko sodišče odškodnino za to obliko negmotne škode zvišalo na 1.200.000,00 SIT (kar upoštevaje tožnikov 1/3 soprispevek k njemu nastali škodi pomeni zvišanje že pravnomočno prisojene odškodnine za 266.667,00 SIT). V tem obsegu je tožnikovi reviziji ugodilo (1. odst. 395. čl. ZPP).
Ob stopnji telesnih in duševnih bolečin vpliva na odmero višine odškodnine za negmotno škodo tudi pomen prizadete dobrine in namen odškodnine za negmotno škodo (1. in 2. odst. 200. čl. ZOR). Odškodnina za negmotno škodo mora biti tedaj primerno individualizirana, hkrati pa mora biti vpeta v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje. V tem razmerju so meje, preko katerih sodišče ob odločanju o "pravični denarni odškodnini" ne more. Zato po presoji revizijskega sodišča revident neutemeljeno graja uporabo materialnega prava glede višine odškodnine za telesne bolečine, upoštevaje pri tem dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje o vrsti, trajanju in intenzivnosti telesnih bolečin, ki jih je in jih trpi tožnik zaradi poškodb. Enako velja glede odškodnine za strah. Materialno pravo (1. in 2. odst. 200. čl. ZOR) je bilo tedaj z odškodnino v znesku 600.000,00 SIT za telesne bolečine in 100.000,00 SIT za strah pravilno uporabljeno.
Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo v tem delu, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).
Zaradi zvišanja odškodnine za negmotno škodo je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških prvostopenjskega postopka (po sistemu naložitve dodatne stroškovne obveznosti, ne da bi pri tem moglo posegati v pravnomočno odločitev o tožeči stranki že prisojenih stroških) in o stroških pritožbenega in revizijskega postopka (2. odst. 166. čl. in 154. čl. ZPP). Ker je bilo tožeči stranki že priznano 50% stroškov prvostopenjskega postopka, ji glede na končni uspeh pripada še 13 % stroškov na prvi stopnji. To je še 21.450,00 SIT odvetniških stroškov, 260,00 SIT stroškov za izvedenca in 88,4 SIT administrativnih stroškov (2.750 točk X 13% = 357,5 točk X 60 SIT = 21.450,00 SIT; 2000 x 13% = 260 SIT; 680 SIT X 13% = 88,4 SIT). Ob upoštevanju znižanja "uspeha" tožene stranke se pri pobotanju stroškov upošteva namesto 2800,00 SIT 2072,00 SIT. Skupni znesek dodatno odmerjenih stroškov postopka na prvi stopnji je tedaj 21.798,4 SIT + 728,00 SIT = 22.526,4 SIT. odločitev o stroških pritožbenega in revizijskega postopka temelji na 20 % uspehu tožeče stranke. Od prijavljenih in priznanih 760 točk za vsako pravno sredstvo in upoštevanju vrednosti točke 60 SIT je to 18.240,00 SIT (760 točk X 2 = 1520 točk X 20 % = 304 točke X 60 SIT = 18.240,00 SIT).