Jedro

Ni sporno, da je tožnik onkološki in nevrološki bolnik ter slabšega zdravstvenega stanja, a to predloga ne utemeljuje, saj to ne utemeljuje bojazni, da tožnik, ko bo zadeva na vrsti, ne bo mogel biti zaslišan oziroma da bo njegovo zaslišanje oteženo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik je dolžan tožencu v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 85,40 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov in za prednostno obravnavanje zadeve. Iz razlogov sklepa (glede predloga za zavarovanje dokazov z zaslišanjem tožnika) izhaja, da tožnik ni (s predloženimi dokazi - A1) izkazal, da bi bilo njegovo zaslišanje nujno oziroma da obstaja utemeljena bojazen, da tega dokaza pozneje ne bo mogoče izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja.

Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi napačne presoje neobstoja zakonskih pogojev za zavarovanje dokazov in tožnikovega predloga ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu ugodi in izvede dokaz z zaslišanjem tožnika. Pojasnjuje, da je onkološki in nevrološki bolnik ter slabšega zdravstvenega stanja. Opozarja na izpodbijani odločitvi nasprotno v zadevi opr. št. P 1137/2013-III istega sodišča prve stopnje na podlagi identične zdravstvene dokumentacije (sklep prilaga pritožbi). Izpostavlja tudi dokazno oceno sodišča v zadevi opr. št. P 1137/2013-III ter še navaja, da je med drugim onkološki bolnik z boleznijo, ki se lahko ponovi nenadno, kar se zgodi v večini primerov (izvid onkološkega inštituta z dne 22. 5. 2012). Ugotavlja, da je za enega sodnika dovolj bolan, da se zavarovanju dokazov ugodi, za drugega sodnika pa je zdrav. Pojasnjuje, da sodnik na podlagi majhnega znanja o medicini ne more odločati in podati lastno mnenje z ozirom na zdravstveno dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju. Tako pride do različnih mnenj, kar se ne bi smelo zgoditi. Predlaga da se, v kolikor pritožbeno sodišče oceni za potrebno, določi izvedenec medicinske stroke, ki bo po pregledu tožnika podal mnenje o njegovem zdravstvenem stanju, na podlagi katerega se bo sodišče lahko opredelilo do njegovega predloga za zavarovanje dokazov.

Na pritožbo so odgovorili toženci, ki menijo, da je pritožba neutemeljena, predlagajo njeno zavrnitev in priglašajo stroške pritožbenega postopka. Tožnik je sicer starejši človek, a glede na njegovo aktivnost pri vlaganju tožb (okrog 25) lahko kot ostali počaka na vrstni red razpisa glavne obravnave. Tožnik stalno v vseh postopkih predlaga predčasno izvedbo dokazov z zaslišanjem, čeprav je očitno glede na število vloženih tožb, ki jih vlaga osebno, še poln energije. Sodišče tudi ni dolžno slediti odločitvam v drugih postopkih, še posebej ker tožnik ni z medicinsko dokumentacijo, da je njegovo zdravstveno stanje tako načeto, da bi to opravičevalo zavarovanje dokaza.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni z ustrezno stopnjo zanesljivosti izkazal, da bi bilo njegovo zdravstveno stanje tako kritično, da bi bilo njegovo zaslišanje nujno oziroma da obstaja utemeljena bojazen, da tega dokaza pozneje ne bo mogoče izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, upoštevajoč da je na njem kot vlagatelju predloga dokazno breme obstoja zakonsko predvidenih pogojev za zavarovanje dokazov. Pritožba tudi v ničemer ne graja ugotovitve sodišča prve stopnje, oprte na predlogu priloženo medicinsko dokumentacijo, da je tožnik sam pri obisku pri zdravniku (že) v letu 2011 navajal, da se dobro počuti, da razen z govorom težav nima, neosporavana pa je tudi ugotovitev, da tožnik dokazov, da bi se njegovo zdravstveno stanje po letu 2011 poslabšalo, ni predložil. Glede pritožbeni trditev, da „sodnik na podlagi majhnega znanja o medicini ne more odločati in podati lastno mnenje z ozirom na zdravstveno dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju“ pritožbeno sodišče pritožnika opozarja: - da je tožnik sam je v utemeljitev predloga (kot dokaz za njegove trditve) predlagal vpogled zdravstvene dokumentacije, sedaj pa trdi, da sodišče na tej podlagi ne bi smelo odločati (!?) in - da s temi trditvami negira med drugim pravilnost odločitvi v tej zadevi nasprotne odločitve v zadevi opr. št. P 1137/2013-III, na katero se sklicuje (1).

Sicer pa sodišče na odločitev v drugi zadevi (opr. št. P 1137/2013-III istega sodišča) in dokazno oceno v drugi zadevi z ničemer ni vezano. Po 8. členu ZPP namreč o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. In v obravnavani zadevi je ocena sodišča prve stopnje povsem pravilna v dejanskem in procesnem smislu in je pritožbene trditve prav v ničemer ne omajajo. Ni sporno, da je tožnik onkološki in nevrološki bolnik ter slabšega zdravstvenega stanja, a to predloga ne utemeljuje, saj to ne utemeljuje bojazni, da tožnik, ko bo zadeva na vrsti, ne bo mogel biti zaslišan oziroma da bo njegovo zaslišanje oteženo. Predlog pritožnika za imenovanje izvedenca medicinske stroke pa predstavlja pravno nedopustno pritožbeno novoto (nov dokaz, prvi odstavek 337. člena ZPP), saj pritožnik niti trdi ne, da tega dokaza pred odločitvijo ni mogel predlagati (2).

Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker v pritožbi navedeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa kakšnih postopkovnih kršitev ali zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

V skladu z določbami prvega odstavka 165. in 154. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da je tožnik dolžan tožencem (v roku 15 dni) povrniti stroške pritožbenega postopka, odmerjene v skladu z Odvetniško tarifo in uveljavljanimi stroški na znesek 85,40 EUR (odgovor na pritožbo 50,00 EUR – tarif. št. 3220 OT in materialni stroški 20,00 EUR – tarif. št. 6002 OT, vse z 22% DDV).

(1) Če sodnik na podlagi majhnega znanja o medicini ne more odločati in podati lastno mnenje z ozirom na zdravstveno dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju, to velja tako za to zadevo kot za zadevo opr. št. P 1137/2013-III;

(2) Prvi odstavek 337. člena ZPP določa: „V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona.“