Jedro

Pri prodaji knjige, kjer je plačilo dogovorjeno v obrokih, izročitev knjige pa šele po plačilu, kjer se je prodaja vršila pred izidom knjige in po prednaročniški ceni, glede izročitve knjige in zamude s plačilom le te ni mogoče uporabiti 551. čl. ZOR, da pride kupec s plačilom v zamudo šele takrat, ko mu je knjiga izročena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi istega sodišča, opr. št. II I 1122/94, z dne 8.8.1994, in zavrnilo tožbeni zahtevek, kar je utemeljilo s tem, da toženi stranki še ni bila naročena knjiga, v posledici česar tožeča stranka od tožene stranke ni upravičena terjati izpolnitve denarne obveznosti. Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstvo, da v tem primeru ne gre za klasično obliko prodaje na obroke, ki jo ureja ZOR, temveč gre za nakup knjige v prednaročilu. Kupec še pred izidom knjige plača kupnino za knjigo po prednaročniški ceni, ki je nižja od prodajne cene in s tem zagotovi nespremenjeno ceno ob izidu knjige. Ob naročilu knjiga še ni izšla in jo kupec tudi ne more prejeti. Zato ni možno pavšalno uporabiti določila 551. čl. ZOR o ničnosti določil, ki so za kupca manj ugodna od določb ZOR. Ugodnost za toženo stranko je bila v tem primeru v nižji ceni knjige. V primeru, da ne bi bilo 9. točke pogodbe in bi bila tožeča stranka dolžna izročiti toženi stranki knjigo nemudoma po izdaji, šele od takrat dalje pa bi bila tožena stranka v zamudi, bi to pomenilo, da bi tožena stranka prejela knjigo po prednaročniški ceni, plačala pa bi jo ob izdaji, ko bi bila prodajna cena višja od prednaročniške. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno štelo za ničen dogovor iz 9. točke splošnih pogojev, s čimer je zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene trditve, da v obravnavanem primeru ne gre za tipično prodajo na obroke, kot jo ureja Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), v posledici česar ni mogoče uporabiti 551. čl. ZOR o ničnosti določil pogodbe, ki so za kupca manj ugodna od zakonskih. Zakonsko določilo o prodaji na obroke se namreč v tem primeru uporablja le glede plačila kupnine in v zvezi s plačilom kupnine. Plačilo je namreč dogovorjeno obročno in v zvezi s takim plačilom je v pogodbi potrebno spoštovati določilo ZOR o prodaji na obroke. Za izročitev knjige pa je potrebno uporabiti splošna določila, ki urejajo prodajno pogodbo, konkretno 1. odst. 467. čl. ZOR, ki določa, da je prodajalec dolžan izročiti stvar kupcu v času in na kraju, ki sta določena v pogodbi. Ne gre namreč prezreti, da je prodaja knjige potekala že pred njenim izidom, po prednaročniški, nižji ceni. Zato ob sklenitvi pogodbe oziroma vse do izida knjige le te fizično sploh ni bilo mogoče izročiti kupcu. Neutemeljeno pa bi bilo pričakovati in zahtevati od prodajalca, da v prednaročilu proda knjigo po nižji, prednaročniški ceni, katero je potrebno plačati šele po izidu knjige. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi 551. čl. ZOR štelo 9. točko prodajnih in plačilnih pogojev za nično, v posledici česar dolžnica še ne bi bila s plačilom v zamudi, ker ji knjiga še ni bila izročena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje (2. odst. 458. čl. ZPP). Zaradi navedene napačne uporabe materialnega prava je namreč dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka je ugovarjala, da tožeči stranki ničesar ne dolguje in je, zaslišana kot stranka izpovedala, da je takoj po prejemu položnice za plačilo prvega obroka od tožeče stranke odstopila od pogodbe. Takšna pravica pa ji gre po 1. točki prodajnih in plačilnih pogojev. Ob novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dodatno ugotoviti dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim odstopom od pogodbe, zlasti v zvezi z rokom in načinom odstopa, kar bo ugotovilo predvsem z dodatnim zaslišanjem toženke. Ko bo sodišče razjasnilo navedeno dejstvo, bo lahko odločilo o tožbenem zahtevku ob pravilni uporabi materialnega prava in z upoštevanjem navodil pritožbenega sodišča v tej odločbi. Odločitev o stroških postopka s pritožbenim sredstvom temelji na določilu 3. odst. 165. čl. ZPP in je odločitev o njih pridržana za končno odločbo.