Jedro

Stranki v postopku ni bila dana možnost, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Ministrstva za notranje zadeve z dne 25.1.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila predlagateljičin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, istočasno pa zavrgla njeno vlogo za uvedbo postopka za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije. V tožbi tožeča stranka navaja, da se ne more strinjati s stališčem tožene stranke v izpodbijanem sklepu. Meni, da je delavec tožene stranke 23.12.1991 kršil določbe zakona o upravnem postopku, ker ni vzel na zapisnik njene vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ki je skušal vložiti njen mož. Res je sicer, da kritičnega dne njen mož, ki je istočasno tudi njen pooblaščenec, pri sebi ni imel vseh v zakonu zahtevanih dokumentov, ki bi jih morala priložiti svoji vlogi. Vendar pa zaradi tega tožena stranka še ne bi smela opustiti svojih obveznosti, ki jih ji nalaga zakon. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožeče stranke. Navaja, da je v postopku ocenila, da samo izjave stranke, ki je zainteresirana za ugodno rešitev postopka, ne more upoštevati kot dokaz o tem, da je bila vloga pravočasno vložena, tožnica pa drugih dokazov ni priložila, zato vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

V 1. odstavku 8. člena zakona o splošnem upravnem postopku je določeno, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se ta izda. V 2. odstavku istega člena pa je še določeno, da se lahko izda odločba brez poprejšnjega zaslišanja stranke le v primerih, za katere to zakon dovoljuje. V 3. odstavku 143. člena istega zakona je dalje določba, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so navedena v ugotovitvenem postopku ter o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov in postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem po uradni osebi, ki vodi postopek, z njenim dovoljenjem pa tudi neposredno in da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izjavi. Pri tem pristojni organ ne sme izdati odločbe predno ne da stranki možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba, če stranka prej ni imela te možnosti. Ker tožena stranka tožeče stranke ni niti zaslišala, niti ji ni predočila dopisa Oddelka za notranje zadeve občine, sodišče meni, da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, in to v takšni meri, da bi to moglo vplivati na odločitev o stvari.

Od vprašanja, ali se je predlagateljičin mož oziroma pooblaščenec dejansko zglasil na Oddelku za notranje zadeve občine 23.12.1991 je namreč odvisno, kakšna bi bila pravilna odločitev v tem postopku. Na podlagi tožničinih izjav in ob upoštevanju njenih predlogov ter ob zaslišanju njenega moža in sina ter uslužbenca Oddelka za notranje zadeve občine bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti dejstvo, ali je bila kritičnega dne dejansko poskušana vložitev vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije za tožečo stranko oziroma ali je bilo poskušano, da bi se ta vloga dala na zapisnik. Če se ugotovi, da 23.12.1991 tožničin mož oziroma pooblaščenec ni bil na Oddelku za notranje zadeve občine in da se je tam dejansko zglasil šele 31.12.1991, bo tožena stranka seveda lahko ponovno odločila tako, kot je to storila v izpodbijanem sklepu. Če pa se ugotovi, da je pooblaščenec tožeče stranke dne 23.12.1991 bil na Oddelku za notranje zadeve občine, pa bo pred odločitvijo treba še ugotoviti, ali so bile v postopku upoštevane določbe 1. in 2. odstavka 5. člena zakona o splošnem upravnem postopku, določbe 66. in 68. člena ter določbe 1. odstavka 135. člena in 140. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Šele po tako izvedenem postopku bo tožena stranka v zadevi lahko pravilno odločila.

Ker je tožena stranka kršila določbe vrste členov zakona o splošnem upravnem postopku, saj se ni niti ugotavljalo dejstev in okoliščin, ki so za odločitev pomembne, niti se ni v postopku dalo možnosti udeležbe tožeči stranki, je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih sklep odpravilo, da bo tožena stranka lahko odpravila ugotovljene pomanjkljivosti. Določbe zakona o upravnih sporih in določbe zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).