Jedro

Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je imel varnostnik podlago, da storilcu odredi, da si nadene masko ali zapusti trgovino. Te podlage ni našlo v ogroženosti življenja, kot si napačno predstavlja pritožnik, temveč v kršitvi reda, kakšen je bil določen in javno objavljen na varovanem območju, na katerem je do dogodka prišlo. Tega pa je storilec nedvomno kršil.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 60,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče zavrnilo zahtevo storilca za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje z dne 21.8.2021. 2. Zoper sodbo se storilec pritožuje. Navaja, da navodil varnostnika, po katerih bi moral nositi masko, ne more upoštevati, saj so nevarna za zdravje. Ta pravila tudi niso skladna s pravnim redom v Republiki Sloveniji, z mednarodnimi akti in Ustavo RS. Meni, da prisilna uporaba maske predstavlja neutemeljen, nedovoljen in protipraven poseg v telo in hkrati predstavlja neposredno grožnjo za fizično in psihično zdravje človeka. Ta dejstva so bila ugotovljena v sodnih postopkih sodišč EU, tudi s sodnimi izvedenci in ugotovitve teh sodišč veljajo tudi v Sloveniji (sklicuje se na sodbo nemškega sodišča v Weimarju z dne 8.4.2021 in v Weilheimu). V nadaljevanju pritožnik obsežno pojasnjuje svoja stališča, da nošenje mask nima nobenega učinka in je škodljivo, pri čemer se sklicuje in povzema rezultate nekaterih raziskav. V zvezi z očitanim prekrškom pa meni, da ni bilo ogroženo niti življenje niti osebna varnost, red ali javni red, zato varnostnik ni imel podlage, da mu odredi nošenje maske.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dejansko stanje v zadevi ni sporno. Storilec je 21. 8. 2021 vstopil v prostore trgovine A brez zaščitne maske in kljub opozorilom varnostnika, naj si nadene masko, ali pa trgovino zapusti, pot v prodajalno nadaljeval. Iz razlogov izpodbijane sodbe tudi izhaja (pritožnik tega ne prereka), da je bila trgovina območje varovanja in da so na varovanem območju veljala posebna pravila za zagotavljanje reda, ki so bila pred vstopom v varovano območje zapisana na vidnem mestu, med njimi tudi obvezno nošenje zaščitnih mask.

5. Po določbi 45. člena ZZasV-1 sme varnostnik, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje ali če je kršen red ali javni red na varovanem območju, uporabiti nekatere ukrepe, med njimi tudi opozorila in ustne odredbe, pri čemer so se osebe dolžne ravnati v skladu z ukrepi varnostnika (peti odstavek 45. člena ZZasV-1). Ravnanje v nasprotju z ukrepi je v 8. točki prvega odstavka 89. člena tega zakona opredeljeno kot prekršek.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je imel varnostnik podlago, da storilcu odredi, da si nadene masko ali zapusti trgovino. Te podlage ni našlo v ogroženosti življenja, kot si napačno predstavlja pritožnik1, temveč v kršitvi reda, kakšen je bil določen in javno objavljen na varovanem območju, na katerem je do dogodka prišlo. Tega pa je storilec nedvomno kršil. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje zato pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1).

8. Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 60,00 EUR sodne takse za pritožbo.

1 Zato tudi ni pomemben vpliv nošenja mask na zdravje, prav tako ne odločbe nemških sodišč, ki tako ali tako učinkujejo le za konkretne primere, v katerih je bilo odločeno.