Jedro

Spor obstaja v tem, ali sta na podlagi pravnega posla - pogodbe o dosmrtnem preživljanju z upravičencem do storitve institucionalnega varstva prva in druga tožnica zavezani za plačilo prispevka za storitev institucionalnega varstva v določenem znesku, in ali je tretja tožnica dolžna plačati razliko prispevkov, za katere je bil oproščen upravičenec do te storitve. Glede na to ne gre za spor o socialnovarstveni dajatvi ali pravici do socialnega prejemka (katere namen je reševati socialno varnost upravičenca), torej ne gre za zadevo, o kateri bi bilo pristojno odločati socialno sodišče na podlagi 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Tožniki so v tožbi, ki so jo vložili dne 3.1. 2007 pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, zahtevali primarno spremembo podrejeno pa odpravo odločbe tožene stranke št. 02079-48/2006/2 z dne 28.11.2006. S to odločbo je bila zavrnjena njihova pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo C. z dne 9.10.2006, s katero je bilo tožnikoma pod 1. in 2. naloženo delno plačilo prispevka za storitve institucionalnega varstva za upravičenca F. K., ki je bil z isto odločbo delno oproščen plačila storitve institucionalnega varstva. Tretji tožnici je bilo naloženo plačilo razlike za storitve institucionalnega varstva.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom Ps 14/2007 z dne 24.7.2008 izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopi Upravnemu sodišču Republike Slovenije. V razlogih sklepa navaja, da ne gre za spor med upravičencem do socialno varstvene storitve in nosilcev javnih pooblastil, temveč za spor med zavezancem(i) za plačilo socialno varstvene storitve, ki obenem ni(so) upravičenec(i) do te storitve, in nosilcem javnih pooblastil. Tožnikom je bila naložena obveznost plačila storitev (prispevkov), ki ni socialno varstvena dajatev in tudi ne pravica do socialnega prejemka v skladu s 5.a in 5.b točko prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Glede na to ne gre za socialni spor, za katerega bi bilo pristojno odločati socialno sodišče, očitno napačen pa je tudi pravni pouk v izpodbijanem dokončnem sklepu tožene stranke. Gre za upravi spor v skladu s 1., 2. in 11. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006), o katerem na prvi stopnji odloča upravno sodišče. 3. Upravno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZUS-1 sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu navaja, da gre za spor o civilnopravnem razmerju, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Prvostopenjski organ (Center za socialno delo) je določil za zavezanca prispevkov tožnika, pri čemer se je v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Ur. l. RS, št. 3/2007) in Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/2004 in nadalj. - v nadaljevanju Uredba) skliceval na pogodbo o dosmrtnem preživljanju med tožnikoma in F. K. kot upravičencem do storitve institucionalnega varstva. Spor se nanaša na razlago določb te pogodbe (pogodbe civilnega prava), torej gre za spor o civilnopravnem razmerju in ne za spor o zakonitosti upravnega akta.

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

5. Na področju socialnih prejemkov je socialno sodišče pristojno za odločanje o socialnovarstvenih dajatvah (5.a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) in o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varstvo upravičenca in če je za priznanje pravic do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (5.b točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). Iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožniki zahtevajo spremembo oziroma podrejeno odpravo dokončne odločbe tožene stranke o zavrnitvi njegove pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo C. z dne 28.11.2006 glede tega, da jim je bil v plačilo naložen prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenca F. K.. Spor obstaja v tem, ali sta prvi in druga tožnica na podlagi pravnega posla - pogodbe o dosmrtnem preživljanju z upravičencem do storitve institucionalnega varstva F. K. zavezana za plačilo prispevka za storitev institucionalnega varstva v določenem znesku, in ali je tretja tožnica dolžna plačati razliko prispevkov, za katere je bil oproščen upravičenec do te storitve. Glede na to ne gre za spor o neki socialnovarstveni dajatvi ali pravici do socialnega prejemka (katere namen je reševati socialno varnost upravičenca), torej ne gre za zadevo, o kateri bi bilo pristojno odločati socialno sodišče na podlagi 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. Pristojnost socialnega sodišča (v povezavi z določbo tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1) v tem primeru tudi ni določena v nekem drugem zakonu (ZSV).

6. V zadevi po stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije tožniki zahtevajo presojo zakonitosti posamičnega akta, ki ga je izdala Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalne skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil, pa na podlagi drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS – Uradni list RS, št. 106/2006 in nadalj.) oziroma prvega člena prvega odstavka 2. člena ZUS odloča sodišče v upravnem sporu. Podobno stališče je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo že v sklepu I Upr 4/2006 z dne 17.12.2007. 7. Gre za vprašanje zakonitosti takšnega akta in spor o zahtevku za razveljavitev/odpravo tega akta, za odločanje v takšnem sporu pa je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije (1., 2. in 11. člen ZUS-1), ki bo odločalo na zunanjem oddelku v Celju (9. člen ZUS-1).