Jedro

Opustitev, ki je imela za posledico, da akceptna naloga nista bila realizirana, bi lahko šteli kot subjektivno ravnanje dolžnika ob pogoju, da bi ravnanje opustitelja (fizične osebe) lahko šteli kot ravnanje pravne osebe; ker pa opustitelj nima nobenih pooblastil, ni mogoč zaključek o ravnanju oz. pravnem dejanju pravne osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve in sicer s prepovedjo SDK za izplačilo v korist tretjih oseb do višine vtoževane terjatve 2,646.392,00 sit. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče napačno zaključilo, ko iz ravnanja prvotožene stranke, ki ni predložila banki zahtevanih obrazcev, ni ugotovilo subjektivne nevarnosti za bodočo izvršbo.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: Res je sicer iz dopisa drugotožene LB P.b. poslanega podružnici SDK v M. (g.T.) razvidno, da je brezuspešno zahtevala od g.K. obrazce za plačilni promet s tujino in zato akceptna naloga nista bila realizirana. Tako opustitev s takimi posledicami bi lahko šteti kot subjektivno ravnanje dolžnika ob pogoju, da bi ravnanje g.K. lahko šteli kot ravnanje pravne osebe - to je prvotožene stranke. Z vpogledom v registrski sklep ... prvost. sodišča pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da g. K. nima nobenih pooblastil, enako izhaja tudi iz priložene pogodbe o ustanovitvi. Tako tudi telef. razgovor z njim ne omogoča zaključka o ravnanju oz. pravnem dejanju prvotožene pravne osebe.

Pritožba se sklicuje tudi na pravno stališče, da se šteje, da obstoji nevarnost, če bi bilo terajtev uveljavljati v tujini. To sicer ni le pravno stališče, saj gre za zakonsko določilo 3.odst.265.člena ZIP, pač pa obstoji pravno stališče, da iz vidika zakona o izvršilnem postopku in sodišč v Republiki Sloveniji (RS) ne more biti RS - tujina.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnica ni priglasila.