Jedro

Sodišče prve stopnje se je namreč napačno zadovoljilo zgolj z ugotovitvijo objektivne nevarnosti, medtem ko je obstoj konkretne nevarnosti ugotavljalo zgolj na pavšalni ravni, na kar pravilno smiselno opozarjata tudi pritožbi. Upoštevanje strogih pogojev sodišču narekuje ugotavljanje konkretnih okoliščin in konkretne nevarnosti v predmetni zadevi. Predlagatelj začasne odredbe, ki zatrjuje nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, mora za to konkretno in natančno navesti relevantna dejstva, tudi splošno znana.

Izrek

I.Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor prvotoženca z dne 5. 9. 2025, ugovor tretjetoženca z dne 16. 9. 2025 in ugovor drugotoženke, četrtotoženke, petotoženke, šestotoženke in sedmotoženke z dne 12. 9. 2025 zoper izdano začasno odredbo opr. št. P 293/2025 z dne 22. 7. 2025 zavrnilo (I. točka izreka). Odločitev o stroških je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2.Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo prvotoženec iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je istega dne prejel izpodbijano začasno odredbo in hkrati poziv sodišča, da naj odgovori na predlagano začasno odredbo. Pri tem zatrjuje kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Graja odločitev sodišča prve stopnje glede zastopanja ml. petotoženke in šestotoženke, odločanja o predhodnem vprašanju po 13. členu ZPP in nepravilno uporabo 40. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), navaja, da sklep v delu, ki se nanaša na zaznambo izbrisne tožbe ni obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Glede obstojev razlogov iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ navaja, da je sodišče prve stopnje odločalo izven zahtevka in predloga tožnice. Sodišču druge stopnje predlaga, da naj pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje spremeni in ugodi ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi ter predlog zavarovanja zavrne s predlagano stroškovno posledico, podredno pa sklep razveljavi in vrne zadevo v postopek ponovnega odločanja. Prav tako se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tretjetoženec. Navaja, da sodišče prve stopnje več različnih ugovorov ni obravnavalo individualno. Izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da postopek z družbeniško pogodbo pomeni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP. Tožnica nima zapadle terjatve, ker je odločalo o bodoči terjatvi pa tožnici ni dopustno priznati pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Poleg tega tožnica v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe glede tretjetoženca ni podala sklepčne trditvene podlage. Nadalje zatrjuje, da ni mogoče preizkusiti zaključkov o prenosu nepremičnin na otroke, saj ni konkretizirano katere pogodbe so bile sklenjene 17. 5. 2022. Graja obrazložitev sodišča glede roka vložitve tožbe in zatrjuje, da je sodišče prve stopnje odločalo mimo trditvene podlage, pri tem pa uveljavlja kršitve 2., 7. in 212. člena ZPP. Ker sodišče ni odgovorilo na pomembne ugovorne navedbe je kršilo 22. in 25. člen Ustave RS. Poleg tega navaja, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, ker ni izvedlo naroka in ga zaslišalo. Izpostavlja, da tožnica navaja zavarovanje domnevno visoke denarne terjatve, ki še ne obstaja in tudi ni predmet tega postopka. V tem postopku namreč ni dopustno zavarovati terjatve, ki ni predmet tega postopka. Tožnica v tem postopku uveljavlja nedenarno terjatev, vendar pa je predlog za začasno odredbo gradila na zavarovanju terjatve v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 89/2023. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in v izpodbijanem delu razveljavi sklep o izdani začasni odredbi ter predlog v tem delu, vložen zoper tretjega toženca, zavrne, tožnici pa naloži v plačilo stroške postopka zavarovanja.

3.Tožnica odgovora na pritožbi ni podala.

4.Pritožbi sta utemeljeni.

5.V obravnavani zadevi je tožnica vložila tožbo, primarno zaradi ugotovitve ničnosti pravnih poslov in podredno zaradi izpodbijanja pravnega dejanja dolžnika. Skupaj s predlogom je podala tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je zaradi zavarovanja nedenarne terjatve predlagala prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ter zaznambo prepovedi odtujitve v zemljiški knjigi.

6.Sodišče prve stopnje je dne 22. 7. 2025 izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je predlogu za začasno odredbo delno ugodilo in prepovedalo prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin z zaznambo v zemljiški knjigi. Zoper sklep o začasni odredbi so toženci vložili ugovore, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom, s katerim je ugovore zavrnilo.

7.Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 15. ter 239. členom ZIZ. Kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sta uveljavljala tudi pritožnika.

8.Po presoji sodišča druge stopnje izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ni obremenjen s postopkovnimi kršitvami, vendar pa je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, kar bo obrazloženo v nadaljevanju (3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP). Podan pa je tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena ZPP), ki ga oba toženca uveljavljata skozi vsebino celotne pritožbe.

9.Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za začasno odredbo spregledalo, da je treba ločiti zavarovalne in ureditvene (regulacijske) začasne odredbe. Namen prvih je zavarovati možnost kasnejše izvršbe, za kar pa ne gre v predmetni zadevi. Medtem ko je namen drugih začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), njihovo bistvo je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive (težko nadomestljive) škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Ker regulacijske začasne odredbe niso namenjene zavarovanju bodoče izvršbe, do njih lahko (načelno) pride tudi pri ugotovitvenih in oblikovalnih tožbah.

10.Ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa ocenjuje glede na naravo stvari in okoliščine obravnavanega primera, ko gre za presojo utemeljenosti predloga za regulacijsko začasno odredbo v zvezi s celim sklopom zahtevanih pogojev, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

11.Ker je bila razveljavitev izpodbijanega sklepa potrebna iz že navedenih razlogov, se do ostalih pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, saj so pritožbeni stroški, povezani z izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, pravdni stroški, o katerih bo odločeno s končno odločbo.

-------------------------------

1. Primerjaj A. Galič, Učinki začasnih odredb, gradivo za seminar: Učinkovito uveljavljanje terjatev - izkušnje ZIZ, Ljubljana, 6. september 2007, ki se ob tem, enako kot Ustavno sodišče, sklicuje na avstrijsko sodno prakso; o tem, da izdaje začasne odredbe ob uveljavljanju ugotovitvenega zahtevka ni mogoče (vedno) odkloniti tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu z dne 10.6.1999, opr. št. III Ips 70/99.

2. Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 16.7.1998, št. Up-275/97.

3. Glej tudi: 12. točko obrazložitve VSL Sklep I Cp 2143/2019 z dne 11. 12. 2019.

4. Izdaja regulacijske začasne odredbe je v določenih primerih sicer nujna za zagotovitev učinkovitosti pravice do sodnega varstva, vendar je zgolj sredstvo zavarovanja - ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku; ni vsako sporno pravno razmerje hkrati že takšno, ki bi opravičevalo izdajo regulacijske začasne odredbe.

5. Začasna odredba, potrebna, da se prepreči nastanek težko popravljive škode tožniku, tudi ne sme povzročiti takšne škode toženemu. Glej tudi: Rijavec, V. (2003), Civilno izvršilno pravo, Ljubljana: GV Založba, str. 260-270.

6. VSRS Sklep II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008. Glej tudi: Šipec, M. et al. (2001), Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, Ljubljana: GV Založba, str. 84-91.

7. Glej 13. in 14. točko izpodbijanega sklepa ter 8., 9. in 10. točko sklepa o začasni odredbi.

8. VSL Sklep II Cp 384/2019 z dne 13. 3. 2019.

9. VSL Sklep I Cp 2119/2022 z dne 10. 1. 2023.