Jedro

V smislu določne opredelitve prijavljene terjatve mora zahtevek zato vsebovati znesek glavnice terjatve ter (v kolikor ga uveljavlja) določljiv obrestni zahtevek za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (2. in 5. odst. 60. člena ZFPPIPP). Ker je predpostavka za pridobitev procesne legitimacije upnikov v stečajnem postopku obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka, upniki niso dolžni kot del zahtevka za priznanje terjatve v postopku uveljavljati tudi obresti, ki od prijavljene terjatve tečejo od začetka stečajnega postopka dalje v smislu 256. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnika Republika Slovenija proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, pri čemer je končni senat preizkušenih terjatev z dne 28. 1. 2010 sestavni del izreka.

V pritožbenem roku je upnik zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložil pritožbo in uveljavljal vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Glavni argument, ki ga je upnik uveljavljal tako v ugovoru z dne 21. 4. 2009 zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ugovoru z dne 18. 12. 2009 zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in ugovoru z dne 9. 2. 2010 zoper končni seznam preizkušenih terjatev in ga upnik uveljavlja tudi v pritožbi, je v tem, da je sodišče prve stopnje nepopolno odločilo v smislu preizkušanja terjatve, ki jo je v stečajnem postopku prijavil upnik. Zatrjuje, da se stečajni upravitelj pri opredelitvi do prijavljenih terjatev ni opredelil do prijavljenih zamudnih obresti po začetku postopka osebnega stečaja. Po mnenju pritožbenega sodišča je takšno izhodišče upnika materialnopravno zmotno.

Namen prijavljanja terjatev upnikov v stečajnem postopku je v tem, da si upniki na ta način pridobijo procesno legitimacijo za razdelitev stečajne mase stečajnega dolžnika. Za pridobitev tega položaja je materialna predpostavka obstoj terjatve upnika do stečajnega dolžnika na dan začetka stečajnega postopka. V skladu z določbo 60. člena Zakona o finančnem poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) mora prijava terjatve, o kateri se mora izjaviti upravitelj, vsebovati tudi določen zahtevek za priznanje terjatev v postopku (1. točka 1. odst. 60. člena ZFPPIPP). V smislu določne opredelitve prijavljene terjatve mora zahtevek zato vsebovati znesek glavnice terjatve ter (v kolikor ga uveljavlja) določljiv obrestni zahtevek za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (2. in 5. odst. 60. člena ZFPPIPP). Ker je predpostavka za pridobitev procesne legitimacije upnikov v stečajnem postopku obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka, upniki niso dolžni kot del zahtevka za priznanje terjatve v postopku uveljavljati tudi obresti, ki od prijavljene terjatve tečejo od začetka stečajnega postopka dalje v smislu 256. člena ZFPPIPP. V kolikor je posamezen upnik v okviru prijave terjatve uveljavljal tudi tovrsten obrestni zahtevek za čas po začetku stečajnega postopka, se stečajni upravitelj do takšnega zahtevka ni dolžan opredeljevati v smislu določb 61. člena ZFPPIPP. Vprašanje obrestovanja terjatev od začetka stečajnega postopka dalje, ki ga ureja 256. člen ZFPPIPP je odločilno le za opredelitev obsega upravičenj posameznega upnika, ki se ugotavlja v fazi razdelitve stečajne mase z načrtom razdelitve, zoper katerega ima vsak upnik zagotovljeno pravno sredstvo ugovora (364. člen ZFPPIPP). V skladu z navedenim je materialnopravno zmotno stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 5. točke 4. odst. 61. člena ZFPPIPP oziroma da je s tem v zvezi napačno ugotovilo dejansko stanje. Iz istih razlogov je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je podano nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa in obrazložitvijo. Pritožnica ne zatrjuje, da je v stečajnem postopku nad dolžnico prijavila terjatev, ki je bila na dan začetka stečajnega postopka višja, kot je ugotovljena in priznana v končnem seznamu z dne 28. 1. 2010. Ker, kot rečeno, obrestni zahtevek za čas po začetku stečajnega postopka ne more biti predmet prijave v smislu 60. člena ZFPPIPP, ni podanega zatrjevanega nasprotja med izrekom izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje ugovor pritožnice zavrnilo, in samo obrazložitvijo.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče v izreku izpodbijanega sklepa ni odločilo o tem, katere terjatve so verjetno izkazane. Sodišče prve stopnje se v izreku namreč izrecno sklicuje na končni seznam preizkušanih terjatev z dne 28. 1. 2010 kot sestavni del izreka, ki je bil objavljen hkrati z objavo izpodbijanega sklepa. Ta seznam preizkušanih terjatev je v spisu vložen na list. št. 108 in 109, iz njega pa je razbrati, da je bila pritožnikova terjatev v prijavljenem znesku (62,58 EUR) tudi priznana.

Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je, upoštevaje zgoraj navedene materialnopravne razloge, odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).