Jedro

Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se vzame na znanje umik predloga zoper nasprotnega udeleženca I. T. (točka I) in da se solastna nepremičnina parc. št. 687 in 688, ki je vpisana pri vl. št. 179 k.o. X (1), katere solastnici sta predlagateljica do ½ in ¼ ter nasprotna udeleženka do ¼ razdruži tako, da nasprotna udeleženka postane lastnica nepremičnine do celote, s tem, da mora predlagateljici izplačati znesek 242.287,50 EUR v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev. Na deležu do ½ in ¼ nepremičnine je predlagateljica pridobila zakonito zastavno pravico do poplačila.

2. Predlagateljica izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (3). Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo na podlagi navedb udeleženk nepravdnega postopka in ni izvajalo predlaganih dokazov, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ker sodišče ni izvajalo dokazov, se sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagateljica ima trikrat večji solastninski delež, zato je prvo sodišče, ki solastne nepremičnine ni dodelilo predlagateljici poseglo v ustavne in zakonske pravice predlagateljice do zasebne lastnine. Neutemeljena je ugotovitev prvega sodišča, da bi izselitev za otroka nasprotne udeleženke, ki sta stara 17 in 12 let, predstavljala veliko psihično obremenitev, ki bi negativno vplivala na njun osebnostni razvoj. Ob vselitvi je predlagateljica na enak način uporabljala nepremičnino, ker pa se je nasprotna udeleženka vedno bolj širila z uporabo hiše, kljub manjšemu solastninskemu deležu, je na ta način uzurpirala uporabo hiše na škodo predlagateljice in njene družine. Zaradi nevzdržnih razmer se je moral izseliti sin predlagateljice. Če je nasprotna udeleženka povzročila, da predlagateljica ne more uporabljati hiše adekvatno svojemu solastnemu deležu, ni moč uporabiti pravnega standarda dosedanjega načina rabe solastne hiše, saj nasprotna udeleženka zato ne more biti v boljšem položaju od predlagateljice. Sklep nagrajuje tistega, ki si jemlje več pravic kot jih ima. V nepravdni zadevi si konkurirata dve potrebi solastnikov, potreba predlagateljičine družine, ki zatrjuje, da bi rada v hiši živela s svojim sinom in snaho ter njunima otrokoma, saj se bo predlagateljica kmalu upokojila in na drugi strani potrebe nasprotne udeleženke, ki zatrjuje, da bi izselitev otrok iz hiše predstavljala veliko psihično obremenitev. Glede na število družinskih članov je potreba predlagateljice, da se ji dodeli cela hiša večja od potreb nasprotne udeleženke. Predlagateljica je dokazala, da ima sredstvo za poplačilo solastniškega deleža nasprotne udeleženke, česar pa ni dokazala nasprotna udeleženka. Nasprotna udeleženka je zatrjevala, da plačilna sposobnost ni pomembna za odločitev in sicer po tem, ko je predlagateljica predložila dokaze, da njen delodajalec nima sredstev, s katerimi bi lahko nasprotna udeleženka pridobila ustrezna denarna sredstva. Nasprotna udeleženka nima potrebnih sredstev, da bi izplačala predlagateljico. Predlagateljica bo morala uveljaviti svojo hipoteko na nepremičnini in jo prodajati v izvršilnem postopku, kar bo zavleklo njeno izplačilo. Iz sodne prakse izhaja, da je pri odločitvi pomembna višina solastninskega deleža in višina zneska, ki ga morajo posamezni udeleženci plačati drugim udeležencem.

3. Nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, ni pa storilo tudi kršitev postopka, na katere opozarja pritožba. Sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, saj vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi pa so jasni in niso med seboj v nasprotju, zato pritožba neutemeljeno zatrjuje obstoj bistvenih kršitev postopka iz 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz pritožbenih navedb smiselno izhaja, da predlagateljica uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov udeležencev postopka. Kršitev načela kontradiktornosti je podana v primeru, če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazne predloge, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje že na podlagi navedb in ravnanj udeležencev postopka imelo na razpolago dovolj relevantnih dejstev, na podlagi katerih je prepričljivo ugotovilo odločilna dejstva, ki so podlaga za odločitev. Nenazadnje predlagateljica na zadnjem naroku ni zahtevala od prvega sodišča, da izvede predlagane dokaze, s tem, da zasliši udeleženki in priče, kar očitno kaže, da se je predlagateljica strinjala, da sodišče odloči na podlagi trditvene podlage udeleženk postopka (prim. prvi odstavek 286.b člena ZPP).

6. Na podlagi petega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (4) sodišče na predlog solastnika lahko odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti solastniku, če izplača druge solastnike, tako da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, ki pri odločitvi upošteva velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Citirana zakonska določba ne daje prednosti nobeni predpostavki, ki je podlaga za odločitev sodišča, kateremu od solastnikov bo sodišče dodelilo stvar v celoti, temu pa sledi tudi sodna praksa, saj šele konkretne dejanske okoliščine omogočajo presojo, kateri zakonski predpostavki dati prednost. Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.

7. Predlagateljica je pridobila večji solastninski delež šele med postopkom, ko je pridobila dodatni lastninski delež od brata v višini ¼, ki pa ni spremenil dotedanjega načina rabe hiše. Iz trditvene podlage predlagateljice izhaja, da večji del hiše uporablja nasprotna udeleženka, sodišče prve stopnje pa je pri odločitvi pravilno upoštevalo, da je predlagateljica v letu 2003 vložila predlog, v katerem je predlagala civilno delitev, nasprotna udeleženka je predlogu nasprotovala in predlagala, da namesto civilne delitve nepremičnina pripade njej v last, s tem da izplača predlagateljico. Predlagateljica je takšen nasprotni predlog, da bi izplačala nasprotno udeleženko in pridobila lastništvo na celotni hiši, dala šele proti koncu postopka (leta 2009) in to šele osem mesecev po tem, ko je pridobila ¾ solastninski delež. Iz navedenih razlogov sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ni mogoče sprejeti trditve, da si je predlagateljica vedno želela bivati v hiši s sinom in družino. Pomembna je tudi okoliščina, da je izvedenec za nepremičnino določil tržno ceno, ki jo predlagateljica nikoli ni izpodbijala. Okoliščine, ki jih zatrjuje predlagateljica in ki bi kazale, da ima predlagateljica prednost, da ji nepremičnina pripada v celoti, so obstajale že v letu 2004, ko se je njen sin izselil iz nepremičnine in se preselil v stanovanje, pa je predlagateljica vse do leta 2009 vztrajala pri civilni delitvi. Drugih novih okoliščin, ki bi obstajale v času izdaje izpodbijanega sklepa in bi potrjevale večjo upravičenost do lastništva na hiši, pa predlagateljica ni zatrjevala.

8. Iz trditvene podlage tudi ni sporno, da je večji del hiše uporabljala nasprotna udeleženka z družino, zato se z izpodbijano odločitvijo v pretežnem delu ohranja dosedanji način rabe hiše. Predlagateljica sicer zatrjuje, da si je nasprotna udeleženka protipravno prilastila in uporabljala nepremičnino v večjem solastniškem deležu kot ji pripada, vendar predlagateljica nikoli ni zahtevala ustreznega sodnega varstva. Tudi potrebe udeleženk je prvo sodišče skozi njune navedbe pravilno ocenilo, saj je upoštevalo, da živi nasprotna udeleženka v hiši z družino, selitev pa bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča negativno vplivala na osebnostni razvoj otrok, če bi morala zamenjati okolje v katerem živita. Že na podlagi navedb udeleženk je bila ob izdaji sklepa možna prepričljiva ugotovitev, da nasprotna udeleženka izkazuje večje potrebe po pridobitvi lastništva na celotni hiši, kot predlagateljica, ki zatrjuje, da bo uporabljala celotno hišo, ko se bo upokojila in ko bo sin prodal stanovanje.

9. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da udeleženki ne bi mogli doseči višje cene na trgu, predlagateljica pa ima svojo terjatev zavarovano z zastavno pravico, ki jo bo lahko uveljavila, če nasprotna udeleženka ne bo predlagateljice poplačala v sklepu navedenih časovnih okvirih, ob tem, da plačilne sposobnosti nasprotne udeleženke niso takšne, ki bi že v naprej izključevale realno možnost poplačila solastniškega deleža predlagateljici.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

(1) V nadaljevanju nepremičnina.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V nadaljevanju ZNP.

(4) V nadaljevanju SPZ.