Jedro

Niti tožba niti pritožba ne pojasnjujeta, o katerih konkretnih dejstvih naj bi pri zaslišanju izpovedal zakoniti zastopnik tožeče stranke, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče izvedbo tega dokaza utemeljeno opustilo. Dokaze sodišče izvaja namreč le v primeru, če stranka navede, katera dejstva želi s posameznim dokaznim predlogom dokazovati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da naj bi bila tožeča stranka lastnica parcele št. 114/2 v izmeri 275 mý in dela parcele št. 114/1 v izmeri približno 700 mý, ki sta vpisani v vložku št. 310 k.o. P. ter da naj bi ji bili toženci zato dolžni izstaviti listino, na podlagi katere bi bil možen zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na navedenih nepremičninah na tožečo stranko. Glede na neuspeh tožeče stranke v postopku je slednji še naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 53.700,00 SIT pravdnih stroškov. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ocenilo, da pravni prednik tožeče stranke ni bil v dobri veri glede lastništva teh nepremičnin, zaradi česar priposestvovalna doba ni mogla teči, od leta 1992, ko je bila celotna dejavnost črpalk z vso pripadajočo infrastrukturo prenesena na tožečo stranko pa do leta 2001, ko je slednja v zemljiški knjigi ugotovila, da vtoževani nepremičnini nista njeni, pa tudi tožeča stranka lastninske pravice ni mogla priposestvovati, ker ni pretekla potrebna 20 letna priposestvovalna doba. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče zaslišalo le drugega toženca in pričo J.B. ni pa se opredelilo glede dejstev, ki jih je v zvezi s svojo dobrovernostjo zatrjevala tožeča stranka in ni želelo izvesti predlaganega dokaza z njenim zaslišanjem. V obrazložitvi sodbe pa v zvezi s tem niti ni navedlo nobenih razlogov, zaradi česar je kršilo pravdni postopek. Sodišče prve stopnje je svoje stališče v zadevi oprlo na nedobrovernost tožeče stranke, ki naj bi jo med drugim potrjeval zapisnik z dne 15.6.1967. Iz tega zapisnika pa izhaja, da I.K. ni bilo na sestanku, zato je sodišče neutemeljeno sklepalo, da naj bi ta zapisnik potrjeval njeno nedobrovernost. Nadaljnja okoliščina, ki jo je sodišče štelo v škodo tožeči stranki pa je, da je v letu 2002 ponudila toženim strankam v podpis pogodbo za odkup zemljišča. To pa je tožeča stranka storila le zato, ker je tak način rešitve zadeve zanjo bil enostavnejši in hitrejši in je šlo torej le za izhod v sili. Predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevku ugodi oziroma razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka je sama v tožbi navedla, da sporne parcele niso bile zajete niti v gradbenem niti v uporabnem dovoljenju v zvezi z izgradnjo bencinskega servisa, ki deloma zavzema tudi obe sporni parceli. Z zaslišanjem drugega toženca in priče J.B. pa je sodišče ugotovilo, da je poleg pravnega prednika toženih strank - lastnika zemljišč, sodeloval pri pogajanjih za odkup teh dveh parcel zaradi izgradnje bencinskega servisa tudi predstavnik I.K. Iz zapisnika, sestavljenega pri oddelku za upravno pravne zadeve Skupščine občine I. dne 15.6.1967, ki se nanaša prav na odprodajo zemljišč za gradnjo bencinske črpalke za podjetje I.K. povsem jasno izhaja, da je pravni prednik tožencev prodajo pogojeval z določeno ceno zemljišča. I.K. torej ni imel nobene podlage za domnevo, da je bila pogodba sklenjena, tudi če ga na sestanku ni bilo. Sestanek je bil sklican namreč prav zato, da se to vprašanje reši, ker očitno med strankami ni prišlo do soglasja glede cene, ki je bistvena sestavina prodajne pogodbe. Tožeča stranka je res v tožbi predlagala kot dokaz za svoje navedbe "zaslišanje strank" in prvostopenjsko sodišče je zato v postpku zaslišalo drugega toženca, katerega izpovedba je pripomogla k odločitvi v tej zadevi. Niti tožba niti pritožba ne pojasnjujeta, o katerih konkretnih dejstvih naj bi pri zaslišanju izpovedal zakoniti zastopnik tožeče stranke (glede na to, da je tožeča stranka pravna oseba, se dokazni predlog za zaslišanje te stranke nanaša na zaslišanje osebe, ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati - 2. odst. 260. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zaradi česar je prvostopenjsko sodišče izvedbo tega dokaza utemeljeno opustilo. Dokaze sodišče izvaja namreč le v primeru, če stranka navede, katera dejstva želi s posameznim dokaznim predlogom dokazovati. Ker je torej prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi zanesljivo ugotovilo, da tožeča stranka ni bila v dobri veri glede lastništva spornih parcel v dovolj dolgi dobi, da bi lahko to pripeljalo do pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem, njena pravna prednica pa sploh ni bila dobroverna posestnica, je tožbeni zahtevek tožeče stranka na ugotovitev lastninske pravice utemeljeno zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane odločbe v okviru razlogov, na katere mora po 2. odst. 350. čl. ZPP paziti po uradni dolžnosti, pomanjkljivosti ni našlo, je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).