Jedro

Kakšne so zahteve za to, da se vložena revizija obravnava zaradi zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pomembnega pravnega vprašanja oziroma na kakšen način mora biti odstop utemeljen, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Med drugim mora revident opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s primeri, o katerih je odločalo Vrhovno sodišče in s katerimi utemeljuje odstop od uveljavljene sodne prakse, in odstopanje utemeljiti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Maribor, št. 0610-11464/2015-5-31001 z dne 21. 12. 2015. Z njo je prvostopenjski upravni organ prepovedal tožnici opravljanje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami, ker ne izpolnjuje pogojev zanjo, saj nima zavarovane odgovornosti za škodo, pri čemer je rok izvršitve odločbe dan njenega prejema, morebitna pritožba pa ne zadrži njene izvršitve. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je z odločbo, št. 0211-13/2016-4-MC z dne 8. 3. 2016, tožničino pritožbo zavrnilo.

2. Tožnica (v nadaljevanju revidentka) zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.1

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revidentka zatrjuje odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Kakšne so zahteve za to, da se vložena revizija obravnava zaradi zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pomembnega pravnega vprašanja oziroma na kakšen način mora biti odstop utemeljen, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.2 Med drugim mora revident opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s primeri, o katerih je odločalo Vrhovno sodišče in s katerimi utemeljuje odstop od uveljavljene sodne prakse, in odstopanje utemeljiti.

7. Revidentka tega v konkretnem primeru ni storila. Zgolj z navedbo, da "dovoljenost revizije utemeljuje po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in sicer, ker odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev", ni zadostila postavljenim standardom. Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da za dovolitev revizije na obravnavani podlagi ne zadošča niti revidentkino stališče glede neustreznosti obrazložitve izpodbijane sodbe.

8. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi zaradi zelo hudih posledic, ki naj bi jih zanjo imela izpodbijana odločitev (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča3 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Revidentka je v zvezi s tem navedla, da bi v primeru izgube dejavnosti zastopanja v prometu z nepremičninami postala dolgoročno nelikvidna, s čimer bi bili izpolnjeni pogoji za uvedbo stečaja, saj, kot je to razvidno iz pojasnila k računovodskemu izkazu njenega računovodje, iz naslova te dejavnosti ustvarja približno 25 % prihodkov. Po presoji Vrhovnega sodišča povzeto ne zadošča za dovolitev revizije na navedeni pravni podlagi. Revidentki z izpodbijano odločbo namreč ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti zastopanja v prometu z nepremičninami in jo sme opravljati naprej, le ne na način, po katerem bi pod imenom te dejavnosti dejansko opravljala dejavnost nepremičninskega posredovanja.

10. Ker revidentka ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Razloge za to je pojasnilo v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 301/2010 z dne 5. 5. 2011, X Ips 169/2013 z dne 10. 10. 2013, X Ips 87/2014 z dne 22. 10. 2014. 3 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010.