Jedro

Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki VII. izreka spremeni tako, da znesek: "4.099,78 EUR" pravilno glasi: "4.459,85 EUR".

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica P. M. sama trpi stroške z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdelilo nepremičnine v k.o. X, katerih solastniki so bili udeleženci, in sicer delno v naravi na način, kot izhaja iz točk II. - VI. sklepa, in delno z izplačilom razlike do višine solastninskih deležev posameznih solastnikov, ki jo mora na račun večje v naravi prejete vrednosti nepremičnin izplačati ostalim udeležencem P. M. v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa s pripadajočimi obrestmi (točka VII. izreka). Skupne stroške postopka za sodne takse je razdelilo nad vse udeležence (točka VIII. izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj S. V.. Izpodbija ga v točki III. izreka, ki določa, katere nepremičnine se mu dodelijo v naravi, in v točki VII. o izplačilu zneska 4.099,78 EUR, ki mu ga mora izplačati P. M.. Uveljavlja vse zakonsko predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da ni jasno, po kakšnem ključu je odločalo o dodelitvi parcel ostalim udeležencem, razen P. M.. Sam je podal tri predloge delitve. Predstavljajo zaokroženo celoto. Omogočili bi mu smotrno rabo in gospodarsko obdelovanje. Dodeljeni sklop parcel ne ustreza nobenemu njegovemu predlogu, sklep pa je o tem pomanjkljivo obrazložen in se ga ne da preizkusiti. Prejel je sicer 13 parcel, vendar je od teh devet majhnih, razdrobljenih, za kmetijsko obdelovanje ali gospodarsko izkoriščanje neuporabnih, kamnitih, poraslih z grmičevjem in brez uporabne vrednosti. To velja tudi za parc. št. 124/0 k.o. X. Ne drži, da gre za komunalno opremljeno zemljišče. To je vrtača, ki se ne da obdelovati. Dodeljene parcele so geografsko zelo oddaljene ena od druge, ne predstavljajo zaokrožene celote. Na drugi strani je M. V. prejel bistveno bolj uporabne in vrednejše nepremičnine. Z njegovim predlogom, če je bil podan, pritožnik ni bil seznanjen. Kršena so pravila postopka. Sodišče bi moralo obravnavati vse udeležence enakopravno. Z izvedeno delitvijo je pritožnik oškodovan. Sklep je nepravilen in nezakonit tudi pri ugotovitvi vrednosti pritožniku dodeljenih nepremičnin. Ta ne znaša 35.921,61 EUR, pač pa 36.281,68 EUR. Prikrajšan je za 360,07 EUR. Ne strinja se z odločitvijo, da mu P. M. izplača razliko do vrednosti njegovega idealnega deleža v denarju. Med postopkom je bil zainteresiran za delitev nepremičnin v sklopih, kot jih je predlagal, in ne za denarni znesek. Zato predlaga, da se razlika do vrednosti njegovega idealnega deleža v znesku 4.459,85 EUR izplača tako, da mu P. M. prepusti v izključno last del sadovnjaka, ki ga je prejela, in sicer v odmerjenem obsegu, ki bi dosegal 4.459,85 EUR. Če se ostali udeleženci strinjajo, je pripravljen sprejeti tudi gozd v navedeni vrednosti.

3. Na vročeno pritožbo so odgovorili M. V., A.V. in P.M.. Vsi predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. PM priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Z očitkom o neobrazloženosti sklepa dodelitve sklopa nepremičnin in s trditvijo, da zato sklepa ni mogoče preizkusiti, pritožnik uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Drži, da v razlogih sklepa niso povzeti posamezni predlogi udeležencev za fizično delitev stvari. Toda zaradi tega sklep ni pomanjkljiv in nejasen. Nasprotno. Iz razlogov v točkah 11-18 obrazložitve dovolj jasno izhaja, da zaradi nasprotujočih si interesov udeležencev in ob v vlogah in zaslišanjih neizraženih upravičenih interesih za posamezne nepremičnine (razen za P. M.), ni bilo mogoče v celoti upoštevati njihovih predlogov. S tem je v zadostni meri odgovorjeno tudi na to, zakaj sodišče ni v celoti sledilo predlogom pritožnika in je pritožbena graja o pomanjkljivi obrazložitvi neutemeljena. Kriteriji, ki so bili upoštevani pri delitvi, pa so koncizno, a zadovoljivo in jasno pojasnjeni v točkah 12 in 18 sklepa. Omogočajo vsebinski preizkus pravilne uporabe 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), kot relevantnega materialnega prava.

6. Sodišče ga je pri odločanju povsem pravilno uporabilo. Po ugotovitvi, da je upravičeni interes zatrjevala in izkazala le ena od udeleženk, drugi pa so se (vključno s pritožnikom) strinjali s fizično delitvijo in denarnim izplačilom razlike do višine vrednosti svojih solastninskih deležev, je upoštevaje predloge vseh udeležencev in ocenjene vrednosti posameznih nepremičnin v cenitvah izvedencev odločilo, da se delijo tako, da udeleženci dobijo v izključno last sorazmeren del različnih vrst nepremičnin glede na vrsto rabe. S tako odločitvijo je zadostilo kriterijem iz 70. člena SPZ in tudi po oceni pritožbenega sodišča našlo realno in za vse udeležence nepristransko odločitev. Pritožbena graja, da je bil s tako sprejeto delitvijo pritožnik oškodovan, je zato zmotna.

7. Vsa pravno odločilna dejstva so pravilno in popolno ugotovljena in pojasnjena. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odločitvijo pa še ne zadošča za očitek o kršitvi postopka. Sklep tudi ni obremenjen z njo, kajti dokazna ocena je natančna in celovita. Opravljena je po metodoloških napotkih iz 8. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP - po skrbni presoji celotnega zbranega procesnega gradiva. Pritožnik je ne more omajati s pritožbenimi navedbami o slabši kvaliteti in uporabni vrednosti njemu dodeljenih nepremičnin. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da svojega upravičenega interesa za sklope nepremičnin, za katere je predlagal, da se mu dodelijo, ni niti zatrjeval niti dokazal (razlogi v točkah 11 in 6 sklepa). V vlogah na red. št. 7 in 30 se na lego, namensko rabo, zaokrožene celote in svoj namen, da bo s predlaganimi nepremičninami upravljal in jih obdeloval, ni skliceval. Po ugotovitvah prvega sodišča, ki imajo oporo v podatkih spisa, ni izkoristil niti možnosti, da bi svoj upravičeni interes dokazoval s svojim zaslišanjem. Zato se izkaže, da so vse pritožbene navedbe v tej smeri novote, ki jih ni mogoče več upoštevati. Postopek za delitev stvari v solastnini (členi 119 do 126 ZNP) je predlagalni nepravdni postopek. Po stališčih sodne prakse in teorije tudi v takih postopkih velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljana v pravdnem postopku (286. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP - primerjaj sklep VS RS II Ips 90/2012 z dne 24.5.2012). Udeleženci postopka morajo najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njihovih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njihovih navedb ter se izjaviti o navedbah nasprotnih udeležencev. Kasnejše navedbe in dokazi se ne upoštevajo, razen, če udeleženci opravičijo, da jih brez svoje krivde niso mogli navesti pravočasno. Tega pa pritožnik v pritožbi ni storil. 8. Nedopustne pritožbene novote so tudi predlogi pritožnika v točki IV. pritožbe, da naj se mu na račun razlike do vrednosti njegovega idealnega deleža namesto denarnega izplačila s strani P. M. dodelijo nepremičnine v naravi (bodisi del sadovnjaka, ki je pripadel P. M. bodisi kakšen od gozdov). Predlogov v tej smeri na prvi stopnji ni podal in tega v pritožbi ne opraviči. Pač pa je v svoji vlogi na red. št. 43 izrecno predlagal denarno izplačilo zaradi izravnave vrednosti premoženja, ki ga bo prejel sam v primerjavi z vrednostjo premoženja, ki ga bo prejel udeleženec, kateremu bo dodeljena stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem (po odločitvi sodišča je navedeno premoženje pripadlo P. M.). Tudi v vlogi na red. št. 56, ko je potrdil svoje soglasje glede vrednosti sadovnjaka, drugačnih predlogov za delitev ni podal. Zato se na dejstva, da je zahteval tako delitev in da ni bil zainteresiran za denarno izplačilo razlike do vrednosti njegovega idealnega deleža, v pritožbi ne more več sklicevati. Izpodbijana odločitev o načinu delitve pa je glede na ugotovljene dejanske okoliščine tudi pravno pravilna.

9. Pritožnik nadalje ne more omajati sprejete dokazne ocene in odločitve o vrednosti nepremičnin in njihovi dodelitvi posameznim upravičencem. Oporo ima namreč v cenitvah in poročilih izvedencev ter nespornih stališčih samih udeležencev, ki jim tudi pritožnik na prvi stopnji ni nasprotoval. Tako šele v pritožbi izpodbija ugotovitve o namenski rabi parc. št. 124/0 k.o. X, kot sta jo ugotovila izvedenca in na tej osnovi upoštevalo sodišče. Ker na cenitve ni imel nikakršnih pripomb, sodišče ni imelo razlogov, da ju pri odločanju ne bi upoštevalo.

10. Tudi s pritožbeno grajo dodeljenih nepremičnin M. V. pritožnik ne more uspeti. V podatkih spisa ni opore za pritožbene navedbe, da so mu dodeljene večje in uporabnejše nepremičnine. Sodeč po podatkih izvedenskih mnenj, na katere se je oprlo sodišče, kmetijska zemljišča sploh ne ležijo v kompleksu, ampak okrog vasi V. (priloga A9). Pri dodelitvi nepremičnin pa je v pravilni meri prišla do izraza različna vrednost nepremičnin, saj so tako kot pritožniku tudi v pritožbi izpostavljenemu udeležencu dodeljena zemljišča različne kvalitete ni namenske rabe, velikosti in posledično vrednosti. Pravilno so bila zato upoštevana načela pravičnosti in gospodarska, socialna ter ekološka funkcija lastnine.

11. Izpodbijana odločitev ni obremenjena niti z zatrjevano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. V odgovor na pritožbene navedbe o kršenju pravice do izjave je treba namreč ugotoviti, da je bila pripravljalna vloga M. V. z njegovim konkretiziranim predlogom za delitev solastnine pritožniku vročena 5.7.2011 (povratnica na red. št. 16). Torej ne drži, da se pritožnik o predlogu ni mogel izjasniti in da mu je bila kršena pravica do izjave.

12. Po povedanem je dejansko stanje o načinu delitve pravilno in popolno ugotovljeno, o delitvi pa odločeno v okviru trditvene in dokazne podlage udeležencev ob pravilni uporabi materialnopravnih določil 70. člena SPZ. Zato je bilo treba pritožbo v tem delu zavrniti in potrditi sklep v izpodbijani točki III. (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. Pritožba je utemeljena le v delu, ko graja dosojeno višino denarnega zneska - razlike do vrednosti pritožnikovega idealnega deleža (v točki VII. izreka). Izračun vrednosti pritožniku dodeljenih nepremičnin, kot so jih v cenitvah ugotovili izvedenci gradbene, kmetijske in gozdarske stroke, na katere se je sicer oprlo tudi sodišče, pokaže, da njihova vrednost znaša 4.459,85 EUR, kot pravilno opozarja pritožba, in ne 4.099,78 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je zmotno presodilo listine v spisu, ki so jih udeleženci obravnavali, njegova odločitev pa se opira samo na te oziroma nesporne cenitve, je pritožbeno sodišče na podlagi druge alinee 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 347. členom ZPP in 37. členom ZNP sklep v tem delu spremenilo samo na seji senata. Odločilo je, da pravilna vrednost denarnega izplačila pritožniku, ki jo mora izplačati P. M., znaša 4.459,85 EUR.

14. Drugih pritožbenih očitkov ni. Ker je sklep v ostalem pravilen in ni obremenjen ne z uveljavljenimi ne z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, ga je v preostalem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo kot neutemeljeno.

15. Odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je priglasila le P. M. za odgovor na pritožbo, temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.