Jedro

Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine po pok. zapustniku (denarna sredstva na bančnem računu in neizplačana pokojnina) in za njegovo dedinjo na podlagi zakona do celote zapuščine razglasilo zapustnikovo hčerko – pritožnico. V razlogih sklepa je pojasnilo, da na njen predlog, podan na naroku 17.3.2014, ni ponovno prekinilo postopka zaradi ugotavljanja darila v zvezi z zatrjevanim neizpolnjevanjem pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 19.1.1994 in dodatka k njej z dne 23.2.1994 med zapustnikom in J. Š.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo zakonita dedinja. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). Navaja, da je na zadnji obravnavi vložila pripravljalno vlogo. Uveljavljala je nujni delež na premoženju, ki ga je oče s pogodbo o dosmrtnem preživljanju izročil J. Š. Gre za navidezno pogodbo, ki se ni izvajala, zato je darilna. Postopek bi bilo treba skladno z 210. členom ZD prekiniti, njo pa napotiti na pravdo. Predlaga razveljavitev sklepa z napotki sodišču prve stopnje za prekinitev zapuščinskega postopka in izdajo sklepa o napotitvi na pravdo v zvezi z ugotavljavljanjem, ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju po vsebini darilna pogodba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu niti iz podatkov spisa ne izhaja, da je J. Š., ki je z zapustnikom sklenil za pritožnico sporno pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 19.1.1994 ter dodatek k tej pogodbi z dne 23.2.1994, zapustnikov dedič. Zato ni bilo zakonskih pogojev iz 210. člena ZD za prekinitev zapuščinskega postopka ter za napotitev pritožnice na pravdo zaradi spora o tem, ali je bila pogodba po vsebini darilna pogodba in posledično ali je bil zato prikrajšan njen nujni delež. Zapuščinsko sodišče mora prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo le v primeru spora med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica (210. člen ZD) ali v primeru spora med dediči glede obsega zapuščin (čl. 212 ZD). Če pa gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, kot je primer v obravnavani zadevi, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.

5. Tako se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki zapuščinskega postopka ni prekinilo, pravilna. V zvezi s pritožbenimi navedbami o uveljavljanju nujnega deleža pa je treba opozoriti le še na pritožbeno neprerekane ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica že zamudila zakonsko določeni rok za uveljavljanje nujnega deleža in zahtevka za vrnitev darila. Dedič, ki zatrjuje, da je bil z zatrjevanimi neodplačnimi razpolaganji zapustnika prikrajšan njegov nujni delež, mora namreč zahtevati vrnitev daril v treh letih od zapustnikove smrti (41. člen ZD).

6. Izpodbijani sklep je torej sprejet ob pravilni uporabi materialnega prava in ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).