Jedro

Tožnik izpodbija oceno sposobnosti pripadnika stalne sestave Slovenske vojske za opravljanje vojaške službe, s katero je zdravstvena komisija tožene stranke ugotovila, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za dolžnost poveljnik oddelka in trajno ni zmožen za vojaško službo. Ocena in zaključek zdravstvene komisije sta pravilna. Tožnik ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje dela poveljnika voda, kar pomeni, da trajno ni zmožen za vojaško službo. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je ocena sposobnosti pripadnika sestave SV za opravljanje vojaške službe, nezakonita in se razveljavi, ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je ocena sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe št. … z dne 15. 10. 2012, da je tožnik trajno nezmožen za vojaško službo, nezakonita in se razveljavi (točka I izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne v roku 8 dni 747,50 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tako določene zapadlosti pa vse do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožena stranka pa je dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Sodišče prve stopnje je ponovno zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ima sodba takšne pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti, na podlagi nepopolno izvedenih dokazov je sprejelo zmotne zaključke in povsem napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje kljub napotilu pritožbenega sodišča ni izvedlo predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicine dela, kar je po pritožbenem stališču bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Kljub temu, da je zaslišalo pričo A.A., izpoved te priče ni zadostila napotilu višjega sodišča, da ugotovi, zakaj sta zdravniško spričevalo z dne 20. 12. 2012 in ocena sposobnosti z dne 15. 10. 2012 različna. Izpoved priče A.A. po mnenju tožnika ni pojasnila vsebinsko popolnoma diametralne nasprotne ocene sposobnosti oziroma je celo odprla drugo pomembno vprašanje, saj je priča izpovedala, da je do razlik med oceno sposobnosti in zdravniškim spričevalom prišlo iz razloga, ker je „logično sklepala“, da je delovno mesto poveljnik oddelka, za katerega je pregled opravljala, prilagojeno tožnikovim omejitvam iz odločbe invalidske komisije. Zato tožnik sklepa, da je delovno mesto poveljnika mogoče prilagoditi tako, da bi ga tožnik na vojaški dolžnosti lahko opravljal kljub omejitvam invalidske komisije. Nerazjasnjeno pa je ostalo vprašanje, zakaj je bil pregled dne 20. 12. 2012 sploh potreben. Po tožnikovem mnenju je edini razlog v namenu delodajalca, da tožnika na delovno mesto poveljnik tudi sprejme in to kljub omejitvam, ki izhajajo iz ocene sposobnosti z dne 15. 10. 2012. Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, ki bi lahko jasno in objektivno pojasnil omejitve tožnika glede na omejitve opravljanja vojaške dolžnosti. Glede na to, da sodišče tega dokaza brez prepričljivega pojasnila ni izvedlo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V zvezi s pravdnimi stroški pa navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe 5. odstavka 41. člena ZDSS-1, saj gre za spor o pravici delavca, ki za seboj potegne tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožena stranka pa je dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške vključno s pritožbenimi, ki jih priglaša, v roku 15 dni v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi pavšalno zatrjevanih ne. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. O zadevi je pritožbeno sodišče že odločilo in sicer je s sklepom opr. št. Pdp 1218/2014 z dne 19. 3. 2015 sodbo sodišča prve stopnje opr. št. Pd 232/2013 z dne 17. 6. 2014 na pritožbo tožeče stranke razveljavilo z napotilom, da zasliši predlagano pričo A.A. in po potrebi postavi izvedenca medicinske stroke in ugotovi, zakaj sta zdravniško spričevalo z dne 20. 12. 2012 in ocena sposobnosti z dne 15. 10. 2012 različni. V novem sojenju je sodišče prve stopnje zaslišalo pričo in odločilo z izpodbijano sodbo.

6. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje, ki je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik z odločbo ZPIZ z dne 24. 4. 2012, ki je postala dokončna in izvršljiva 22. 5. 2012, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, z omejitvami, da lahko dela v ropotu do 80 dB, ne na delih, kjer se zahteva praktično normalen sluh, ne na višini, s polnim delovnim časom od 14. 3. 2012 dalje. Ker se je toženi stranki postavilo vprašanje, ali tožnik kot vojaška oseba glede na svoje zdravstvene omejitve lahko strelja z osebno oborožitvijo (pištolo Baretta M92 in avtomatsko puško F200S) je poveljstvo ... dne 8. 6. 2012 podalo predlog za tožnikovo obravnavo na zdravstveni komisiji ..., da ta ugotovi, ali je tožnik, glede na zdravstvene omejitve, sploh sposoben za opravljanje vojaške službe. Ta je z izpodbijano odločbo ugotovila, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje dolžnosti poveljnika oddelka in da trajno ni zmožen niti za vojaško službo, zmožen pa je za delo na civilnem delovnem mestu z omejitvami, ki izhajajo iz odločbe ZPIZ. Tožnik pa je kasneje napoten na zdravstveni pregled k specialistki medicine dela, prometa in športa A.A., dr. med.. Na podlagi njene izpovedi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da njeno zdravniško spričevalo datirano z 20. 12. 2012 ne more spremeniti ocene komisije z dne 15. 10. 2012. Iz spričevala sicer izhaja, da tožnik izpolnjuje zdravstvene zahteve za zasedbo delovnega mesta poveljnik voda, za katero pa je zdravnica menila, da je prilagojeno tožnikovim zdravstvenim omejitvam, vendar pa je v spričevalu tudi poudarjeno, da tožnik izpolnjuje pogoje skladno z omejitvami in skladno z oceno invalidske komisije z dne 24. 4. 2012 (po kateri pa za delo poveljnika voda ni zmožen). Priča je tudi izpovedala, da je bila članica petčlanske komisije, ko je obravnavala tožnikovo oceno zmožnosti opravljanja vojaške službe, in da pozna tudi oceno z dne 15. 10. 2012, po kateri tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za dolžnost poveljnika oddelka. Za vojaško službo je med drugim potrebno opravljati tudi streljanje in strelska usposabljanja, pri tem pa ni mogoče zagotoviti jakosti hrupa do 80 dB, saj iz meritev izhaja, da se z najboljšo možno zaščito končne vrednosti hrupa od cca 150 do 160 dB lahko znižajo le na 123 dB. Odločitev komisije je bila soglasna. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so ugotovitve in zaključek zdravstvene komisije … z dne 15. 10. 2012, da tožnik ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje dela poveljnika voda, kar dejansko pomeni, da trajno ni zmožen za vojaško službo, pravilne.

7. Ker je sodišče prve stopnje že na podlagi izpovedi priče A.A. odpravilo pomanjkljivosti in ugotovilo, da je tudi zdravniško spričevalo z dne 20. 12. 2012 izdano skladno z odločbo ZPIZ z dne 24. 4. 2012 in oceno z dne 15. 10. 2012, ni bilo nobene potrebe po postavitvi izvedenca medicinske stroke. Iz izpovedi priče, ki je bila članica komisije, ki je dne 15. 10. 2012 podala oceno tožnikove delazmožnosti, namreč izhaja tudi, da je komisija upoštevala odločbo invalidske komisije ZPIZ in vso tožnikovo zdravstveno dokumentacijo.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišču prve stopnje v razveljavitvenem sklepu ni dalo napotka, da mora postaviti izvedenca medicinske stroke, ampak napotek, da naj zasliši pričo A.A., izvedenca pa postavi po potrebi, te potrebe pa po izvedenem zaslišanju priče, ni bilo. Napačno pa je tudi pritožbeno stališče, da gre v obravnavani zadevi za spor v zvezi z obstojem oziroma prenehanjem delovnega razmerja, zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 154. člena ZPP odločilo tudi o stroških postopka.

9. Pritožbeno sodišče je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je ugotovilo, da je pritožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena, 1. odstavku 154. člena in 155. členu ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške.