Jedro

Sprememba prvotnega očitka, da sta obdolženki pri tem ravnali kot pomočnici soobdolženemu F.B., v očitek, da sta ravnali kot sostorilki - torej storilki, pa ne dopušča zaključka, kot ga ponujata pritožbi, da gre za takšno spremembo oziroma novo obtožnico, ki bi terjala vročitev obdolženkama zaradi ugovora in odločanje sodišča o ugovorih zoper tako (zgolj) popravljeno obtožnico.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obdolžene D.R. in zagovornika obdolžene D.J. se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 276. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ugovora zagovornikov obdolžene D.R. in zagovornika obdolžene D.J. zoper popravljeno obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Kranju z dne 7. 12. 2018, kot nedovoljena zavrglo.

2. Zoper sklep so se pritožili: - zagovorniki obdolžene D.R., navajajo, da iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v vsebinsko odločanje zunajobravnavnemu senatu Okrožnega sodišča na Ptuju, in - zagovornik obdolžene D.J. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve ustavne pravice obdolženke do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in ob sklicevanju na ustaljeno sodno prakso in kazensko procesno teorijo tudi ustrezno argumentirana. Bistvo pritožbenih navedb vseh zagovornikov je v trditvah, da v primeru obtožnice ODT na Ptuju ne gre za popravo predhodne obtožnice ODT v Kranju, temveč za spremenjeno oziroma novo obtožnico, kar obdolženkama daje pravico do ugovora zoper tako spremenjeno obtožnico oziroma slednja mora biti predmet novega ugovornega postopka. Zagovorniki obdolžene D.R. navajajo, da je obtožnica ODT na Ptuju nov obtožni akt, ki obdolženki sicer očita isti historični dogodek, ampak kot povsem drugo kaznivo dejanje kot predhodno vložena obtožnica ODT v Kranju. Ob popolnoma identičnem dejanskem stanu namreč nova obtožnica obdolženki namesto pomoči h kaznivemu dejanju soobdolženemu F.B., očita sostorilstvo, torej drugo kaznivo dejanje, ki se ne razlikuje samo v pravni kvalifikaciji, ampak obdolženki očita storitev lastnega kaznivega dejanja zlorabe položaja, ne pa pomoči k tujemu kaznivemu dejanju. Gre za bistveno razliko ne samo v konkretizaciji zakonskih znakov, temveč tudi v subjektivnem delu. Tudi zagovornik obdolžene D.J. meni, da v primeru obtožnice ODT na Ptuju ne gre za popravo predhodne obtožnice ODT v Kranju, temveč za novo obtožnico, ki temelji na drugačni dejanski in pravni podlagi. Z novo obtožnico se namreč obdolženki očita storitev kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic, kar pomeni, da ji tožilstvo sedaj pripisuje status uradne osebe v smislu določbe 99. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), česar pa ji predhodna obtožnica niti v dejanskem niti v pravnem pogledu ni očitala. Ker obdolženka v svojem ugovoru zoper prvo obtožnico ni izpodbijala očitka statusa uradne osebe in izvršitve temeljnega kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1, je zagovornik mnenja, da ji gre pravica do ugovora zoper tako bistveno spremenjeno obtožbo. Vsi pritožniki zato menijo, da je zavrženje ugovorov zoper novo obtožnico nezakonito in nepravilno.

5. Vendar nimajo prav. Vsebinska primerjava opisov obdolženkama očitanega kaznivega dejanja v prvotni obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Kranju z dne 15. 6. 2018 in obtožnici Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju z dne 7. 12. 2018 pokaže, da je predmet očitkov obdolženkama isti historični dogodek, z očitkom enakega namena pridobitve sebi, F.B. in R.P. veliko premoženjsko korist, očita pa se jima tudi enako izvršitveno ravnanje in sicer, da so sebi samim določili izplačila v zneskih, do katerih niso bili upravičeni. Predmet obtožnice je torej še vedno isti historični dogodek, v okviru katerega se obdolženkama očita enako izvršitveno ravnanje, storjeno z enakim namenom. Sprememba prvotnega očitka, da sta obdolženki pri tem ravnali kot pomočnici soobdolženemu F.B., v očitek, da sta ravnali kot sostorilki - torej storilki, pa ne dopušča zaključka, kot ga ponujata pritožbi, da gre za takšno spremembo oziroma novo obtožnico, ki bi terjala vročitev obdolženkama zaradi ugovora in odločanje sodišča o ugovorih zoper tako (zgolj) popravljeno obtožnico. Sprememba se torej nanaša zgolj na vprašanje statusa oziroma obliko udeležbe obdolženk pri izvršitvi še vedno istega kaznivega dejanja, ne pa na očitek samega izvršitvenega ravnanja in namena, ki sta ga obdolženki po očitkih v obtožnici zasledovali.

6. Zagovorniki obdolžene D.R. imajo sicer prav, da je kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 delictum proprium in da je zato med (so)storilcem in pomočnikom bistvena razlika, saj prvi mora imeti te posebne lastnosti, drugi pa ne. Vendar gre pri tem zgolj za okoliščino, ki določa obliko udeležbe obdolženk pri izvršitvi očitanega kaznivega dejanja in se nanaša na pravno opredelitev kaznivega dejanja, le-ta pa bo predmet presoje po izvedenem dokaznem postopku1. 7. Stališče sodišča prve stopnje, da je obtožnica ODT na Ptuju zgolj popravek prvotne obtožnice, je torej pravilno, drugačne pritožbene trditve zagovornikov pa neutemeljene. Slednje velja tudi za sklicevanje zagovornika obdolžene D.J. na komentar ZKP mag. Š.H. v točki 10 k 276. členu ZKP, saj obravnavana procesna situacija, ko ne gre za vložitev spremenjene ali nove obtožnice po opravljeni ali dopolnjeni preiskavi, ni primerljiva s procesno situacijo, ki jo v tej točki obravnava komentar.

8. Po obrazloženem je višje sodišče pritožbi zagovornikov obeh obdolženk zavrnilo kot neutemeljeni (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Prim.: sodba VSRS I Ips 7576/2010 z dne 9. 10. 2015.