Jedro

Pritožbeno stališče, da so izvedenci skupaj upravičeni le do ene nagrade, ker so v okviru Komisije podali eno izvedensko mnenje, ni pravilno. Izvedensko mnenje je rezultat dela štirih izvedencev iz različnih področji medicinske stroke, ki so vsak posebej pregledali tožnico, predmetni pravdni spis in podali mnenje v okviru svoje specialistične stroke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo nagrado vsakemu izvedencu posebej.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, kolikšna nagrada pripada izvedencem za študij spisa, za pregled tožnice ter za pisni izvid in mnenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani priznalo nagrado in stroške za opravljeno izvedensko delo po predloženem stroškovniku v znesku 2.962,40 EUR oziroma skupaj z 20 % DDV v znesku 3.554,88 EUR.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ustrezno zniža nagrado ter stroške za izdelano izvedensko mnenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka v višini sodne takse za pritožbo. Ne strinja se z višino priznane nagrade in stroškov, saj je ta v nasprotju s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik). Meni, da kljub temu, da je bila Komisija za fakultetna izvedenska mnenja sestavljena iz štirih izvedencev, sodišče prve stopnje ne bi smelo priznati nagrade vsakemu posameznemu izvedencu posebej. Komisiji je bilo namreč naročeno le eno izvedensko mnenje, prav tako je bilo izdelano le eno izvedensko mnenje. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da ni obrazložilo, zakaj je priznalo nagrado v znesku, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, oziroma zakaj je štelo vse priglašene stroške za potrebne. Pri odmeri nagrade je namreč skladno z določili Pravilnika potrebno upoštevati število strani spisa, koliko dodatne dokumentacije je bilo pregledane, trajanje pregleda, potrebno pa je oceniti tudi zahtevnost mnenja. Opozarja, da so priglašeni in priznani stroški posameznih članov Komisije različni, čeprav gre za isti spis. Izrecno izpodbija priznanje nagrade članu Komisije prof. dr. V. S., dr. med., za zbiranje in študij dodatne dokumentacije, saj iz mnenja ni razvidno, katera dodatna dokumentacija je bila pregledana, poleg tega pa se vsa zdravstvena dokumentacija nahaja v pravdnem spisu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani priznalo nagrado in stroške za opravljeno izvedensko delo. Izvedensko mnenje so v okviru navedene Komisije podali štirje izvedenci z različnih področij medicinske stroke. Vsak izmed njih je v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 30. 5. 2011 pregledal tožnico ter predmetni pravdni spis s prilogami in nato podal mnenje v okviru svoje specialistične stroke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo nagrado za študij spisa (48. člen Pravilnika), pregled tožnice (50. člen Pravilnika) ter za pisni izvid in mnenje (51. člen Pravilnika) vsakemu izmed teh izvedencev posebej. Pritožbeno stališče, da so ti izvedenci skupaj upravičeni le do ene nagrade za vsako od navedenih opravil, ker so v okviru omenjene Komisije podali eno izvedensko mnenje, torej ni pravilno. Kot rečeno, je predmetno izvedensko mnenje rezultat dela štirih izvedencev z različnih področij medicinske stroke, ki so vsak posebej pregledali tožnico ter predmetni pravdni spis in podali mnenje v okviru svoje specialistične stroke.

5. Pritožba pa utemeljeno navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je sodišče prve stopnje izvedencem za opravljeno delo v celoti priznalo priglašene nagrade. Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da ocenjuje, da je zahtevek izvedencev glede na obseg in zahtevnost opravljenega dela primeren in v skladu s Pravilnikom. Tej posplošeni obrazložitvi pa ni mogoče slediti, predvsem pa je ni mogoče preizkusiti, saj pritožba pravilno opozarja, da so izvedenci priglasili (kot izhaja iz stroškovnika na list. št. 112 spisa) različno nagrado že za sam študij spisa (ki je imel za vse izvedence enak obseg, kar je v skladu z 48. členom Pravilnika merilo za odmero nagrade za študij spisa), kot tudi za pregled tožnice ter za pisno izdelavo izvida in mnenja (za kar po oceni pritožbenega sodišča tudi ni utemeljenih razlogov za različno vrednotenje zahtevnosti v smislu določil 50. in 51. člena Pravilnika). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa torej ne izhaja, kolikšna nagrada pripada izvedencem za študij spisa, za pregled tožnice ter za pisni izvid in mnenje. Pritožba prav tako utemeljeno izpostavlja priglašeno (in v celoti priznano) nagrado izvedencu prof. dr. V. S. za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (49. člen Pravilnika). Ni namreč jasno, katero dodatno dokumentacijo naj bi omenjeni izvedenec zbral in proučil (ter v kakšnem obsegu). Nenazadnje mu sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 5. 2011 tega niti ni naložilo. Izpodbijani sklep ima tako pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom in 3. točko 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku v skladu z že omenjenimi določili Pravilnika dejansko presodi utemeljenost priglašenih nagrad po temelju in višini ter nato svojo odločitev tudi ustrezno obrazloži, tako da bo ta zmožna preizkusa.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).