Jedro

Na zapisniku o naroku je sicer res napravljen uradni zaznamek z ugotovitvijo, da je ob 12.05 pristopil zakoniti zastopnik tožene stranke, vendar pa slednje na pravilnost postopanja prvostopenjskega sodišča, ki je narok opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, ni imelo vpliva. Sodišče prve stopnje je namreč do trenutka, ko je zakoniti zastopnik pristopil, glavno obravnavo že zaključilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 119902, z dne 21. 8. 2012, ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (1. točka izreka) in da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 695,07 EUR pravdnih stroškov (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma da samo opravi glavno obravnavo in odloči o zadevi.

3. Skladno s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 442. in 480. členom ZPP je bila pritožba tožene stranke tožeči stranki vročena v odgovor, vendar ga slednja ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP) odločala sodnica posameznica.

6. Nosilna pritožbena graja sodišču prve stopnje očita nepravilno postopanje pri izvedbi naroka za glavno obravnavo (saj je prvostopenjsko sodišče narok zaključilo, čeprav so bili prisotni vsi, vključno s toženo stranko), s čimer naj bi toženi stranki onemogočilo utemeljevanje njenih navedb oziroma trditev. S tem pritožnica smiselno zatrjuje kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

7. Skladno s toženkino zahtevo za izvedbo naroka, izrecno podano v pripravljalni vlogi z dne 3. 5. 2013, je sodišče prve stopnje prvi narok za glavno obravnavo razpisalo na dan 5. 7. 2013 (list. št. 44). Ker pa je zakoniti zastopnik tožene stranke zaradi (pre)pozne seznanitve z vabilom na omenjeni narok prosil za njegovo preložitev (čemur je bilo ugodeno), je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo opravilo dne 6. 9. 2013. 8. Tudi na ta narok (torej dne 6. 9. 2013) je bila tožena stranka nedvomno vabljena. To namreč izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pripeto na list. št. 53.) Kljub temu pa navedenega dne ob razglasitvi predmeta obravnavanja tožena stranka (oziroma njen zakoniti zastopnik) ni bila navzoča, niti iz spisovne dokumentacije obravnavanega gospodarskega spora ne izhaja, da je svoj izostanek na naroku opravičila. Onemogočanje sodelovanja na glavni obravnavi (kot enim najbolj tipičnih izrazov pravice do neposrednega izjavljanja v postopku) pritožnica sodišču prve stopnje vsled opisanih razlogov ne more očitati. Kršitev pravice do sodelovanja v postopku (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) po presoji pritožbenega sodišča zato ni podana. Ker je bila tožena stranka predhodno obveščena o razpisu naroka (ki ga je sodišče prve stopnje dejansko tudi opravilo, vendar še pred prihodom tožene stranke, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), iz spisa pa tudi ni razvidno, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo toženkino prošnjo za preložitev naroka dne 6. 9. 2013 - slednje tožena stranka glede na razpoložljivo dokumentacijo namreč sploh ni podala - je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča narok za glavno obravnavo pravilno opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke.

9. Pri tem je na zapisniku o naroku z dne 6. 9. 2013 sicer res napravljen uradni zaznamek z ugotovitvijo, da je ob 12.05 pristopil zakoniti zastopnik tožene stranke, vendar pa slednje na pravilnost postopanja prvostopenjskega sodišča po presoji pritožbenega sodišča ni imelo vpliva. Sodišče prve stopnje je namreč do trenutka, ko je zakoniti zastopnik pristopil, glavno obravnavo že zaključilo (iz zapisnika izhaja, da je bila obravnava končana ob 12.03, česar pritožnica ne izpodbija), zato v pritožbi izpostavljene trditve, da zapisana ura dejansko ni pravilna oziroma da je zakoniti zastopnik pristopil najkasneje ob 12.03, niso relevantne. Tudi če je pristopil ob 12.03, sodišče prve stopnje namreč glavne obravnave ni bilo dolžno opraviti znova.

10. K temu pa je dodati še, da tožena stranka tudi v primeru, ko bi na narok za glavno obravnavo dne 6. 9. 2013 pristopila pravočasno, novih navedb v zvezi z vtoževano terjatvijo ne bi smela podati. To pravico je v postopku v sporu majhne vrednosti, kakršen je obravnavani, imela možnost izčrpati v okviru predložitve zakonsko predvidenega števila vlog, v katerih se je imela možnost izjaviti o zahtevku, navedbah in dokaznih predlogih nasprotne stranke (452. člen ZPP). Ker je o spornem dejanskem stanju lahko odločilo že na podlagi listinskih dokazov pravdnih strank (ostale pa kot nepotrebne zavrnilo), pa tudi ni bilo nobene potrebe za zaslišanje tožene stranke na naroku.

11. Z navedbami, da je napačno postopanje prvostopenjskega sodišča razvidno tudi pri razpisu naroka dne 5. 7. 2013, saj ga je sodišče prve stopnje razpisalo v tako kratkem času, da je tožena stranka na dan naroka komaj še lahko opravičila svoj izostanek, da sodišče prve stopnje za dne 6. 9. 2013 ni še enkrat razpisalo poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo (pri čemer iz spisa izhaja, da tudi za dan 5. 7. 2012 sodišče prve stopnje poravnalnega naroka ni razpisalo), kot tudi z navedbami o neprimerno dolgem roku izdelave sodbe z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP, pa pritožnica uveljavlja (domnevne) relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki v postopku v sporih majhne vrednosti predstavljajo nedopustne pritožbene razloge (458. člen ZPP). Pritožbeno sodišče se zato do njih ni opredeljevalo. Enako je storilo tudi v zvezi trditvami o pristranskosti prvostopenjskega sodišča. Te namreč niso zakonsko predvideni pritožbeni razlogi.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi so se torej izkazali delno kot neupoštevni in delno kot neutemeljeni, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP (kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.