Jedro

Delavcu, pri katerem je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu, ni mogoče očitati neopravičenih izsostankov z dela, dokler mu delodajalec ne izda odločbe o razporeditvi na drugo ustrezno delovno mesto. Zgolj ustno razpravljanje o tem, kakšno delo bi bilo za tožnika primerno, ni moglo biti podlaga za očitek delavcu, da je z dela neupravičeno izostal.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: "Sklep tožene stranke A.A. d.o.o. B., št. 1/99 z dne 10.7.1999 ter odločba št. 1/99, z dne 28.9.1999, o prenehanju delovnega razmerja tožnika, se razveljavita. Sodišče ugotavlja, da je tožnik F. B. v delovnem razmerju pri toženi stranki A.A. d.o.o. B. ter ga je tožena stranka dolžna razporediti na delovno mesto, kjer se opravlja fizično lažje delo in kjer ne bo v stiku z destilati premoga, nafte, katrana, smol, bitumena, mineralnih olj in ne na soncu ter pozvati tožnika na delo, vse v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku 83.500,00 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7.3.2000 dalje do plačila, v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe".

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odločitev tožene stranke z dne 20.7.1999 in 28.9.1999, o prenehanju delovnega razmerja tožnika s 30.6.1999 zaradi več kot 5 neupravičenih izostankov in zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki in vrnitev tožnika nazaj na delo ob hkratni razporeditvi na ustrezno drugo delovno mesto v skladu z veljavno invalidsko odločbo. Pri tem je ugotovilo, da se tožnik pri zaključku bolniškega staleža in po izdaji odločbe o invalidnosti III. kategorije ter izkoriščenju letnega dopusta v mesecu marcu 1999 na delo ni zglasil, tako da je tožena stranka utemeljeno ugotavljala njegove neupravičene izostanke in posledično zakonito odločila o prenehanju njegovega delovnega razmerja. Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem zanika neupravičene izostanke in povdarja, da si je hotel tudi po zaključku dolgotrajnega bolniškega staleža in po opredelitvi za invalida III. kategorije ohraniti zaposlitev na ustreznih delih. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče v obširnem dokaznem postopku v celoti razčistilo pravno relevantna dejstva, pri tem pa je pri odločanju o tožnikovem zahtevku materialno pravo zmotno uporabilo. V tej zadevi je bistveno, da je bil tožnik z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, št. I-1017473, z dne 18.2.1998, opredeljen za invalida III. kategorije, s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu. Po izdaji navedene invalidske odločbe je tožnik toženi stranki ustrezno javil tudi zaključek bolniškega staleža. V tem svojstvu ga je bila dolžna tožena stranka v skladu s 116. in 121. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Ur. l. RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96) obdržati na delu, oz. mu zagotoviti ustrezno drugo delo, do razporeditve na ustrezno drugo delovno mesto pa je bil tožnik v skladu s 123. členom ZPIZ oz. 22. členom SKPGd na čakanju na ustrezno razporeditev s pravico do ustreznega nadomestila plače. Delavcu invalidu se v takem primeru zagotovi ustrezno drugo delovno mesto z izdajo formalne razporeditvene odločbe o razporeditvi na invalidskim omejitvam ustrezno delovno mesto. Takšna razporeditvena odločba tožniku s strani tožene stranke vse do 30.6.1999, oz. vse do izdaje spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja ni bila izdana in zato je tožena stranka tožniku neutemeljeno očitala neupravičene izostanke. Zgolj ustno razpravljanje o tem, kakšno delo bi bilo za tožnika primerno, ni moglo biti podlaga za očitke tožniku, da je z dela neupravičeno izostal. Glede na povedano je pritožbeno sodišče v skladu z določilom člena 358, tč. 4 ZPP na tožnikovo pritožbo sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu zahtevku v celoti ugodilo in sporni odločitvi o prenehanju delovnega razmerja kot neutemeljeni razveljavilo ter tožnika reintegriralo v delovno razmerje v skladu z njegovim zahtevkom. Ker je tožnik s tožbo uspel, je bil upravičen tudi do povračila priglašenih in potrebnih stroškov za zastopanje po odvetniku pred sodiščem prve stopnje, ki jih je v skladu z veljavno odvetniško tarifo sodišče odmerilo na 83.500,00 SIT, z zahtevanimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zaključka postopka na prvi stopnji dalje. Pritožbenih stroškov tožnik ni priglasil.