Jedro

Tožba zaradi neupravičene obogatitve je preuranjena. Zoper tožnika je bila namreč na podlagi sklepa DU Celje uvedena davčna izvršba, v postopku pa je tožnik vložil pritožbo, o kateri še ni odločeno.

Po prvem odstavku 7. člena ZBPP se lahko brezplačna pravna pomoč odobri samo za sodne postopke ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Naznanitev kaznivega dejanja (goljufija, ponarejanje in izsiljevanje), pa še ni sodni postopek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo prosilca (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku zoper Ministrstvo za finance, Davčni urad Celje, zaradi neupravičene obogatitve in storitve kaznivega dejanja. V obrazložitvi navaja, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega (vsebinskega) pogoja po določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnik je zaradi neupravičene obogatitve zoper Davčni urad Celje, ki naj bi mu dvakrat rubil denarna sredstva, želel vložiti tožbo zaradi neupravičene obogatitve. Zoper prosilca je bila na podlagi sklepa o izvršbi, št. DT 42918-74474/2013, uvedena davčna izvršba, zoper katerega je vložil pritožbo, ki je bila 9. 10. 2013 odstopljena v reševanje drugostopenjskemu organu. Ker o prosilčevi pritožbi še ni bilo odločeno, je tožba zaradi neupravičene obogatitve preuranjena.

2. Tožena stranka glede kazenskega postopka goljufije, ponarejanja in izsiljevanja, ki ga želi prosilec vložiti zoper Davčni urad Celje in njegove uslužbence navaja, da gre za kazenski pregon po uradni dolžnosti. V skladu z določbo 146. člena ZKP, je treba kaznivo dejanje le naznaniti. Ovadba se poda pri pristojnem državnem tožilstvu pisno ali ustno (147. člen ZKP).

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je dal prvo vlogo že 2. 10. 2013 zoper več pravnih oseb. Za vse tri vloge mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč samo za prvi pravni nasvet pri odvetnici A.A. v B. Ponovno vlogo je dal 5. 11. 2013 in sicer za vsako toženo stranko posebej. Kot je razumel sodnika C.C., naj bi vlogo vložil na državno tožilstvo, kar je tudi storil. Še vedno pa vztraja pri vloženi tožbi. V prilogi pošilja kopije vseh računov in dopisov naslovljenih na razne družbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pravilna je odločitev tožene stranke, da tožnik za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku zoper Davčni urad Celje, zaradi neupravičene obogatitve in storitve kaznivega dejanje, ne izpolnjuje vsebinskega pogoja, ki ga določa 24. člena ZBPP. Po tej zakonski določbi se pod pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva. Iz priloženih listin v upravnem spisu izhaja, da je tožnik zoper davčno odločbo DU Celje, št. DT 42918-74474/2013 (sklep o izvršbi) vložil pritožbo, katera je bila 9. 10. 2013 odstopljena v reševanje pritožbenemu organu. Tožnik tega dejstva v tožbi ne prereka in glede na preuranjenost vložitve tožbe, zaradi neizpolnitve obvezne predpostavke, da so izčrpana vsa pravna sredstva (pritožba zoper sklep o davčni izvršbi), dodelitev brezplačne pravne pomoči v spornem primeru nima pravne podlage. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora namreč izpolnjevati poleg finančnega (subjektivnega) še vsebinski objektivni pogoj (24. člen) ZBPP za njeno dodelitev in ker ta ni izpolnjen, je odločitev tožene stranke pravilna.

7. Pravilna je tudi odločitev, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku, zoper uslužbence Davčnega urada Celje. Po prvem odstavku 7. člena ZBPP se namreč lahko brezplačna pravna pomoč odobri samo za sodne postopke ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Naznanitev kaznivega dejanja (goljufija, ponarejanje in izsiljevanje), pa še ni sodni postopek. Tožnik ima tudi zagotovljeno možnost naznanitve kaznivega dejanja pri državnem tožilstvu, glede na to, da se ta kazniva dejanja preganjajo po uradni dolžnosti, tožniku določbe 146. in 147. člena ZKP, dajejo možnost takšnega ukrepanja.

8. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.