Jedro

Šele pravnomočna odločba o denacionalizaciji ustvarja stvarno pravne učinke, zato tožeča stranka ne izkazuje nepopravljive škode in ne utemeljuje upravičenja za odložitev izvršitve denacionalizacijske odločbe.

Izrek

Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču po vloženi tožbi 24. 12. 2003, s katero izpodbija odločbo tožene stranke, št. ...z dne..., s katero je tožena stranka (v točki 1) delno ugodila pritožbama Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter tožeče stranke in delni odločbi Upravne enote A, št. ... z dne ...dodala novo točko, ki glasi: "VI. Vrednost vrnjenega premoženja o stanju v času podržavljenja znaša 10.111,589 DEM", (v točki 2 pa) pritožbo AA, BB ter CC zavrnila, dne 27. 1. 2004 predlagala izdajo začasne odredbe, v kateri je navedla, da je prvostopni organ s svojo odločbo odločil o vračilu premoženja dr. DD. Zaradi navedenega je skladno z 2. odstavkom 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) predlagala, da se izvršitev odločbe prvostopnega organa odloži do pravnomočne rešitve zadeve pred upravnim sodiščem, saj ji bo v nasprotnem primeru nastala nepopravljiva škoda. Upravičenci do denacionalizacije ne razpolagajo z zadostnim premoženjem, s katerim bi povrnili vlaganja tožeče stranke v premoženje, ki je predmet vračanja. Tožeča stranka je zahtevala povračilo vloženih vlaganj oziroma poračunanje razlike zaradi večvrednosti vrnjenega premoženja. V primeru, če se bodo novi lastniki vknjižili kot lastniki vrnjenega premoženja, bodo lahko z njim prosto razpolagali, s tem pa tožeči stranki onemogočili, da bi kadarkoli prišla do poplačila svoje terjatve oziroma vlaganj. V taki situaciji lahko pride to tega, da bodo zaposleni pri tožeči stranki ostali brez zaposlitve, kar bo povzročilo večje ekonomske, socialne pa tudi popolnoma osebne in družinske zaplete. Odložitev izvršbe ne nasprotuje javni koristi, saj le te v primeru vračanja nacionaliziranega premoženja ni. Ravno tako ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda, saj predstavlja vračilo gozdov novo premoženje, kar ne more vplivati na poslabšanje položaja upravičenca do vračila. Predlaga odložitev izvršitve delne odločbe UE A, št.... z dne.... .

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov: Predlagano začasno odredbo, s katero tožeča stranka predlaga odložitev izvršitve delne odločbe, ureja 1. odstavek 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ki določa, da če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena tega zakona ne odloži izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe, lahko tožnik zahteva odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Da je tožnik predlagal odložitev izvršitve pri prvostopnem organu, je izkazal, zato je sodišče predlagano začasno odredbo obravnavalo po vsebini.

Po določbi 1. odstavka 30. člena ZUS tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. V primeru denacionalizacijskih odločb, kot je tudi obravnavana izpodbijana odločba, pa določba 3. odstavka 66. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 67/98 - odl. US, 66/00, 66/00 - obv. razl., 11/01 - odl. US in 54-I/02 - odl. US) določa, da se spremembe zemljiškoknjižnega stanja na podlagi odločbe o denacionalizaciji šele po njeni pravnomočnosti izvedejo po uradni dolžnosti. Navedena določba je usklajena s pravili stvarnega prava, ko šele s pravnomočnostjo odločbe o določitvi novega lastnika preide nanj lastninska pravica. Po določbi 2. odstavka 30. člena ZUS organ, ki je pristojen za izvršbo, odloži na tožnikovo zahtevo izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe, če bi se z izvršbo prizadela tožniku težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi, in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Ker tožeča stranka predlaga odložitev izvršitve denacionalizacijske odločbe, ki se do njene pravnomočnosti sploh ne izvršuje (lastninska pravica na nove lastnike bo prešla šele s pravnomočnostjo), tožeča stranka torej ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ne izkazuje okoliščin, določenih v 2. odstavku 30. člena ZUS, to je težko popravljive škode, ki jo sicer zatrjuje. Sodišče je iz navedenega razloga, ker dejanske okoliščine, ki bi utemeljevale izdajo začasne odredbe po predlagani pravni podlagi, zaradi same pravne narave denacionalizacijske odločbe niso izkazane, predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.