Jedro

ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se, v primeru, če na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po pravilih o fikciji vročitve. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora trpeti pravna oseba (tj. tožena stranka) sama.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta ter se izpodbijana zamudna sodba in sklep potrdita.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 4.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov zapadlosti, razvidnih iz II. točke izreka. V preostalem delu je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka) ter naložilo toženi stranki plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 73,20 EUR (IV. točka izreka). Naknadno je sodišče prve stopnje sklenilo še, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku pravdne stroške v znesku 634,67 EUR.

2. Zoper zamudno sodbo se zaradi kršitve pravil pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka.

Uvodoma i zpodbija ugotovitev sodišča, da ji je bila tožba 16. 10. 2010 pravilno vročena. Pojasnjuje, da takrat ni več poslovala na naslovu P., ampak na domačem naslovu direktorice A. A., in sicer B., s čimer pa je bil tožnik zaradi podobnih težav z nepravilno vročitvijo v preteklosti že seznanjen. Nadalje oporeka ugotovitvi sodišča, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, navedenih v tožbi. Ob tem dodaja, da je vložila tožbo za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 45, k. o. X, kar izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, v katerem je vpisana zaznamba spora za ugotovitev lastninske pravice in služnosti za nepremičnino, ter očita sodišču, da je opustilo svojo obveznost vpogleda vanj. Nadalje očita sodišču, da ni pojasnilo, na kakšen način se je seznanilo z dejstvom, da je bil postopek pod opr. št. I P 321/2007 pravnomočno končan. Če je bilo o tem obveščeno z vlogo tožnika, ji ta ni bila vročena, zato je bila kršena njena pravica do izjave. Navaja, da je sporna pasivna legitimacija, saj že iz listin tožnika izhaja, da tožena stranka ne zaseda spornega objekta, česar sodišče ni raziskalo. Tožbeni zahtevek prereka tudi po višini. Nazadnje očita sodišču še, da je nezakonito priznalo zakonske zamudne obresti od vtoževanih zneskov, pri čemer poudarja, da tožnik sploh ni zatrjeval nepoštenosti tožene stranke. Priglaša pritožbene stroške in p redlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe.

3. V pravočasni pritožbi zoper sklep tožena stranka kot bistveno navaja, da je sodišče nezakonito priznalo naknadno priglašene stroške postopka. Opozarja, da sedmi odstavek 163. člena ZPP izrecno ne predvideva povrnitve stroškov v primeru izdaje zamudne sodbe. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

4. Tožnik je na vročeno pritožbo zoper zamudno sodbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper zamudno sodbo

6.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena. Tožena stranka je pravna oseba. Po določbi tretjega odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Glede vročanja pravnim osebam ni razlike v načinu vročanja glede na različno pomembnost pisanja. Če subjektu iz tretjega odstavka 139. člena ZPP ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev opravi v skladu s četrtim odstavkom 141. člena ZPP na način iz tega člena, kar pomeni, da vročevalec pisanje pusti v izpostavljenem hišnem predalčniku, v primeru, ko naslovnik predalčnika nima, se pisanje vrne pošti, na naslovu, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo o vročitvi in o tem, kje se nahaja pisanje. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. 7. Iz podatkov v spisu (list. št. 9) izhaja, da je vročevalec 1. 10. 2010 poskusil vročiti pismo (tožbo) toženi stranki na naslovu iz sodnega registra. Ker ni mogel opraviti vročitve, je pustil obvestilo o prispelem pismu na njenih vratih. V njem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti. Na ovojnici je označil, da tožena stranka nima hišnega predalčnika. Ker tožena stranka ni prevzela pošte v 15 dneh, se je po preteku teh 15 dni, zaradi odsotnosti hišnega predalčnika na njenem prijavljenem naslovu, pismo vrnilo sodišču. 8. Tožena stranka trdi, da gre za vročitev na napačnem naslov in da je bil tožnik seznanjen z njenim naslovom, na katerem dejansko posluje. Tožena stranka ne trdi, kdaj naj bi tožnika obvestila o drug(ačn)em (dejanskem) naslovu poslovanja niti tega z ničimer ne izkaže. ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis(1). Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se, v primeru, če na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po pravilih o fikciji vročitve.(2) Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora trpeti pravna oseba (tj. tožena stranka) sama. Pogoj za izdajo zamudne sodbe, da mora biti tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, je torej izpolnjen.

Posledično

pritožnici tudi ni mogoče pritrditi, da ji je bilo zaradi zatrjevanega nepravilnega vročanja onemogočeno obravnavanje pred sodiščem.

9. Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da je lastnik sporne nepremičnine, ter ob tem navedel, da tožena stranka nezakonito uporablja predmetno nepremičnino že vse od njenega nakupa in to kljub tožbam zoper njo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine lastniku. Pravni temelj za tožnikov zahtevek je utemeljen po določbah 198. člena OZ, na katerega se je oprlo že sodišče prve stopnje, kot tudi na podlagi določb drugega odstavka 96. člena SPZ, ki ga je treba uporabiti prvenstveno, ko tožnik uporabnino zahteva na podlagi svoje lastninske pravice. Po določbi prvega odstavka 92. člena SPZ lahko namreč lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri tem pa mu je po prvem in drugem odstavku 96. člena tisti posestnik, ki je nedobroveren, dolžan vrniti vse plodove stvari oziroma vrednost obranih plodov, ki jih je porabil, odtujil ali uničil, kot tudi vrednost plodov, ki jih ni obral. V primeru, ko je stvar, ki je predmet lastninske pravice, nepremičnina/objekt, so njeni plodovi civilni in jih predstavlja uporabnina.(3) Zatrjevana okoliščina, da je bil s strani tožene stranke začet postopek zoper tožnika zaradi ugotovitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, na odločitev v tem postopku ne more vplivati(4).

10. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, češ da jasno, na kakšen način je izvedela za dejstvo, da je bil postopek pod opr. št. I P 321/2007 pravnomočno končan. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora sodišče, po prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja v drugem postopku, po uradni dolžnosti preverjati, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka. Postopek se mora nadaljevati, ko odpade razlog za prekinitev. Če je postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja (prvi odstavek 206. člena ZPP), se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali če se je sodišče odločilo, da ne bo več čakalo na konec prejudicialnega postopka. V obravnavanem primeru je izpolnjen prvi od navedenih pogojev, zato je bilo sodišče dolžno izdati sklep o nadaljevanju postopka po uradni dolžnosti (drugi odstavek 208. člena ZPP).

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede nezakonitega priznanja zakonitih zamudnih obresti sodišče druge stopnje izpostavlja določbo 193. člena OZ, ki določa, da je potrebno, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost je potrebno izrecno zatrjevati in dokazovati (in se ne domneva). Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje pravilno izhaja, da je tožnik v tožbi (sicer brez uporabe te besede „dobrovernost“, pa vendarle smiselno, kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje) zatrjeval nepoštenost tožene stranke, mu pripadajo zamudne obresti že od dneva zapadlosti posamezne mesečne uporabnine.

12. Pritožbene navedbe, kdo zaseda sporni objekt in kolikšen del, ter navedbe glede višine tožbenega zahtevka predstavljajo grajanje dejanskega stanja, kar je v danem primeru nedopusten pritožbeni razlog (drugi odstavek 338. člena ZPP).

13. Iz povedanega sledi, da pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

O

pritožbi zoper sklep

14. V sedmem odstavku 163. člena ZPP res ni posebej omenjena zamudna sodba, vendar sta se pravna teorija in sodna praksa že izrekli, da lahko tožeča stranka po citirani določbi zahteva povrnitev stroškov tudi po izdaji zamudne sodbe (enako velja tudi v drugih primerih, ko sodišče izda sodbo brez glavne obravnave).(5) Tudi ta pritožba ni utemeljena, zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko 365. člena izpodbijani sklep potrdilo.

O pritožbenih stroških

15. T ožena stranka s pritožbama ni uspela, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Naslov, za katerega tožena stranka trdi, da na njem posluje, je bil kot sedež družbe v sodni register vpisan šele 21. 8. 2014, pred tem pa je bil kot sedež (tu v času vročanja tožbe) vpisan naslov, na katerega je sodišče vročalo tožbo.

Op. št. (2): Galič, A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba in Uradni list RS, 2005, str. 565. Op. št. (3): Glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 29. 9. 2004, opr. št. I Cp 1600/2004. Op. št. (4): Pritožnica tudi povsem nepravilno razume pomen plomb v zemljiški knjigi. Njihov namen je opozoriti tretje/dobroverne, da o tej nepremičnini teče spor, ne vpliva pa to na ta, predhodno začet postopek Op. št. (5): Betteto, N.,: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba in Uradni list RS, 2005, str. 58; Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 4. 2001 in 21. 6. 2001; glej odločbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 9. 2012, opr. št. I Cp 2025/2012, z dne 3. 3. 2010, opr. št. I Cp 26/2010, in odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 21. 3. 2012, opr. št. Pdp 141/2012.