Jedro

Ukrep urbanističnega inšpektorja je utemeljen, če je bil poseg v prostor izvršen, ne da bi si tožnik kot investitor pred tem pridobil ustrezno dovoljenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1179/2000-6 z dne 14.11.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 23.5.2000. Z njo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota L. z dne 15.3.2000. Z navedeno odločbo je organ prve stopnje pod točko 1 izreka odločil, da morata tožnika kot investitorja v roku 40 dni po prejemu odločbe odstraniti stanovanjski objekt v gradnji, tlorisne velikosti 10,50 m x 6,00 m, vertikalnega gabarita 2 x K+VP+M in sicer: klet 2, tlorisne velikosti 6,00 m x 6,00 m, klet 1, tlorisne velikosti 10,50 m x 6,00 m, pritličje in mansardo velikosti 10,50 m x 6,00 m s streho dvokapnico, zaključeno s čopi in kukrli na vzhodni in zahodni strešini, velikosti 5,50 m x 1,20 m, ki ga gradita na južni strani obstoječega objekta in zemljišča parc. št. 459/2 k.o. T. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. V 2. točki izreka je določeno, da za objekt oziroma poseg v prstor veljajo prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 48/90, 18/93 in 44/97, v nadaljevanju ZUN). V 3. točki izreka je določeno, da bo v primeru, če investitorja v predpisanem roku ne bosta opravila naloženega dejanja, kot je določeno v 1. točki izreka, to opravilo pooblaščeno podjetje na njune stroške. V 4. točki izreka je določeno, da bosta stroške postopka, nastale z izvršbo, plačala tožnika na podlagi posebnega sklepa, v 5. točki izreka pa, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje navaja, da gre v tem upravnem sporu za ukrep urbanističnega inšpektorja, izrečen na podlagi 1. odstavka 73. členom ZUN, ki določa, da odredi organ urbanistične inšpekcije v primeru, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Na podlagi podatkov v upravnih spisih je povzelo ugotovitev, da tožnika v času, ko sta pričela graditi sporni objekt ter v času, ko jima je bil izrečen inšpekcijski ukrep, nista imela pravnomočnega lokacijskega dovoljenja. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da sta tožnika nameravala gradnjo legalizirati, saj bi si tožnika morala, v skladu z določbo 50. člena ZUN, pridobiti upravno dovoljenje še pred pričetkom gradnje. Gre za dva ločena postopka, v pristojnosti dveh različnih upravnih organov.

Legalizacija objekta bi lahko vplivala le na izvrševanje izpodbijane odločbe. Odločba tožene stranke je zato pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožnika vlagata pritožbo in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek. Navajata, da je izrek odločbe neizvršljiv, kajti na parc.št. 459/2 k.o. T. je zgrajen le en stanovanjski objekt. Za ta objekt pa imata pravnomočno gradbeno dovoljenje. Sedaj zgrajeni objekt je sicer res večji kot je predviden z enotnim gradbenim dovoljenjem, vendar gre za objekt, ki je enoten in namenjen za bivanje družine tožnikov, skladen je z okoljem in ne deluje moteče. Tožnika sta podala pobudo za spremembo PUP za sporno območje, ki je sedaj v javni obravnavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja na podlagi 73. člena ZUN, po katerem odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez ustreznega dovoljenja. Tudi po presoji pritožbenega sodišča dela, kakršna so bila v obravnavanem primeru opravljena, to je stanovanjski objekt in sicer klet, pritličje in mansarda s streho dvokapnico, ki ga gradita na južni strani že obstoječega objekta in zemljišča, predstavljajo takšna dela, za katera je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje, na podlagi določbe 50. člena ZUN. Tega pa tožnika pred pričetkom del nista pridobila, kar ni sporno, saj tudi sama navajata, da je sporni objekt večji kot je predviden z enotnim gradbenim dovoljenjem. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Razlogi, zaradi katerih sta tožnika posegla v prostor, na pravilnost in zakonitost odločbe ne morejo vplivati, saj je za odločitev v postopku pomembno samo, ali sta tožnika za poseg v prostor, v času inšpekcijskega ukrepa, imela ustrezno dovoljenje. Na drugačno odločitev v tem postopku tudi ne more vplivati pobuda za spremembo PUP in nameravana legalizacija objekta. Morebitna kasnejša pridobitev lokacijskega dovoljenja lahko vpliva le na izvršitev še neizvršenega ukrepa, sicer izvršljivega že na podlagi odločbe prve stopnje.

Tudi pritožbeni ugovor, da je na parceli št. 459/2 k.o. T. zgrajen le en objekt na odločitev ne vpliva in ni utemeljen. Na podlagi določbe 1. odstavka 73. ZUN ima urbanistični inšpektor pooblastilo za izrek ukrepa, da se odstrani del objekta, v kolikor se nedovoljena gradnja nanaša le na del objekta.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.