Jedro

Ugovor pobota mora biti konkreten in mora tožena stranka navesti določen znesek, ki se naj pobota. Ne zadošča samo pavšalno zatrjevanje, da je tožena stranka vtoževano terjatev pobotala s svojo nasprotno terjatvijo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnicama nerazdelno plačati tolarsko protivrednost 14.000,00 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot so določene v kraju plačila za vezane vloge v DEM nad eno leto in sicer tako kot so opredeljeno navedene v izreku izpodbijane sodbe. Ugodilo je tudi stroškovnemu tožbenemu zahtevku tožečih strank in naložilo toženi stranki plačilo pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je edini razlog, zaradi katerega niso plačevali najemnine za poslovni prostor, da so imeli s tem prostorom več stroškov kot koristi. Ves čas najema so bili s prostorom sami problemi, ker je v njih zamakalo in so morali vse stroške, ki so zaradi tega nastali, sami plačevati, tožnici pa sedaj zanikata, da bi za popravila vedeli, ker nista podpisali zapisnika o ugotovljeni škodi. Vendar to ni bila edina škoda. Zaradi vdora v poslovni prostor so morali vsa živila, ki so bila tam shranjena, vreči stran, zaradi vlažnosti prostora pa so se ta živila tudi kvarila. Prostor jim zato ni mogel služiti kot primeren prostor, kot je bilo mišljeno ob sklenitvi najemne pogodbe. Obe tožnici so takoj obvestili, da zamaka in so ju obveščali ob vsaki ponovni poplavi, čeprav onidve to sedaj zanikata. Sodišče pa se na vse navedbe sploh ni oziralo in jih ni upoštevalo ob presoji zadeve, čeprav bi jih moralo. Tožena stranka nadalje poudarja, da ni bil njen namen uporabljati poslovne prostore brezplačno, vendar se jim je zdelo, da morata tožnici nositi stroške odprave posledic, ki jih je povzročila poplava v njunem stanovanju. Ker so vse stroške poravnali oni, so želeli te stroške pobotati z zneski najemnine, kar se je pokazalo za slabo potezo, saj sta tožnici raje ubrali sodno pot. Vsa škoda, ki jim je nastala zaradi poplav, je bila popisana v zapisniku, na katerega tožnici takrat nista imeli pripomb, ko pa so jima izstavili račun, pa sta rekli, da škode ne priznavata. Tožena stranka predlaga, da se sodba iz teh razlogov razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Ko je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku po stanju na dan zadnje glavne obravnave, je imelo na razpolago s strani tožene stranke samo njene navedbe, iz katerih je lahko sodišče razbralo, da je tožbeni zahtevek za plačilo najemnine neutemeljen, ker je tožena stranka mesečne najemnine pobotala s svojo terjatvijo iz naslova odškodninskega zahtevka zaradi uničenega blaga. Tožena stranka se je z odgovorom na tožbo zavezala, da bo predložila dokaze glede svojega pobotnega ugovora in v dokaz ponudila listine, ki bodo predložene naknadno in zaslišanje strank. Te listine naknadno niso bile nikoli predložene in tudi poziv sodišča pooblaščencu tožene stranke z dne 17.6.1998 je ostal brezuspešen, saj se pooblaščenec tožene stranke na ta poziv ni odzval. Tožena stranka pa se ni odzvala tudi na vabilo za glavno obravnavo in svojega izostanka tudi ni opravičila, kot je to razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi. Na ta način tožena stranka ni omogočila izvedbe tistih dokazov, ki jih je predlagala. Sodišče je torej odločilo na podlagi dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka in je to v razlogih sodbe tudi povedalo. Sedaj v pritožbi tožena stranka zatrjuje, da je terjatev tožeče stranke pobotala s svojo nasprotno terjatvijo, vendar pa je treba za pobotanje v pravdi izpolniti več pogojev. Predvsem je treba natančno povedati, kakšna je nasprotna, torej toženčeva terjatev, ki se ugovarja v pobot, kar pomeni, da je treba navesti denarni znesek. Tožena stranka pa tega v odgovoru na tožbo ni povedala, ampak je samo pavšalno zatrjevala, da je svojo terjatev pobotala. Tak pobotni ugovor ne zadošča za obravnavanje in zato ga sodišče prve stopnje tudi ni moglo upoštevati, kot ga sedaj ne more upoštevati tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je torej povsem pravilno, na podlagi predloženih dokazov s strani tožeče stranke, razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati najemnino za vse mesece, za katere ni bila plačana.

Pritožbeno sodišče se z razlogi izpodbijane sodbe strinja in se jim tudi samo pridružuje v izogib ponavljanju.

Tudi glede obresti, ki so prisojene, pritožbeno sodišče nima kakih posebnih pomislekov, razen da jih sodišče imenuje zakonite zamudne obresti, kar pa niso, glede na to, da ne gre za zakonite, ampak samo za zamudne obresti. Sodišče samo pravi, da obrestnih mer zamudnih obresti za obveznosti v tujih valutah ne določa noben predpis, kar pomeni, da ne gre za zakonite zamudne obresti, pač pa samo za zamudne obresti, ki so določene v kraju plačila za vezane vloge v DEM nad eno leto. Ker pa ta pomanjkljivost nima nobenega vpliva na višino obresti, pritožbeno sodišče samo zaradi tega v izpodbijano sodbo ni posegalo.

Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi, ne tisti, ki jih uveljavlja tožena stranka in ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.